REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dokazano: Ulične LED svetilke do dvakratno povečajo možnost raka na prostati in dojkah

Dokazano: Ulične LED svetilke do dvakratno povečajo možnost raka na prostati in dojkahSvetlobno LED onesnaženje v mestih

Staro je včasih morda boljše – od novega. To se kaže tudi na področju, kjer je že vse kazalo, da je starim in potratnim svetilkam odklenkalo. Kot poroča Telegraph, so številna mesta po vsej Evropi začele z vgrajevanjem bolj varčnih LED sijalk. Med prvimi se je za to odločil Rim. Vendar so sedaj raziskave v Veliki Britaniji potrdile, da nova generacija uličnih LED sijalk dramatično povečuje možnost za raka na prsih ali prostati. Znanstveniki so tudi opozorili politike, da naj resno razmislijo o omejitvah »diod, ki emitirajo svetlobo« oziroma LED svetilk. Odkrili so namreč »močno zvezo« med to tehnologijo in rakom.

Močna povezava LED svetilk in raka na prostati in dojkah

Nerodno je predvsem to, da so v zadnjem času v številnih evropskih mestih na stotisoče svetilk že zamenjali z LED svetilkami. LED svetilke so namreč bolj poceni in bolj vzdržljive, hkrati pa povzročajo manj emisij toplogrednih plinov. V Veliki Britaniji so v zadnjem času zato zamenjali okoli 20 odstotkov svetilk in jih nadomestili z LED svetilkami.

Možnost, da izpostavljene osebe dobijo raka je dvakrat večja v primerih raka na prostati in 1,5 krat večja v primeru raka na dojkah

Vendar pa je posebna raziskava, ki je vključevala več kot 4000 ljudi iz 11 posebnih regij Španije, pokazala na zvezo med močno izpostavljenostjo LED svetilk, zaradi katerih je možnost, da izpostavljene osebe dobijo raka dvakrat večja v primerih raka na prostati in 1,5 krat večja v primeru raka na dojkah. V Veliki Britaniji okoli osmina moških dobi rak na prostati, enak odstotek pa jih prizadene tudi rak na dojki.

Znanstveniki sicer ne morejo potrditi neposredne vzročno posledične zveze, vendar so prepričani, da modra svetloba, ki jo emitirajo LED svetilke prekinja »kirkadijski ritem« in s tem vpliva na koncentracije hormonov. Raka na prsih in prostati pa sta povezana s hormoni. Raziskovalci Univerze Exeter in Inštituta za globalno zdravje iz Barcelone so tudi opozorili, da bi rezultati njihove raziskave lahko posredno dokazovali tudi na nevarnost razvoja in povzročanja raka tudi zaradi emitiranja modre svetlobe z ekranov mobilnih telefonov in tablic.

Dr. Alejandro Sánchez de Miguel z Univerze Exeter je dejal, da smo »se ljudje razvili tako, da potrebujemo svetlobo čez dan in temo preko noči. Ko pa kraji in mesta menjavajo starejšo razsvetljavo, smo izpostavljeni večjim količinam 'modre' svetlobe, kar lahko prekine naše biološke ure. Nujno je, da zagotovo vemo, ali to povečuje naše tveganje za razvoj raka. Znanstveniki so dolgo časa sumili, da bi to lahko šlo za to – sedaj pa naša najnovejša raziskava potrjuje močno zvezo.« Nevarna modra svetloba pa se ne širi samo po naših ulicah, pač pa na nas preži tudi z zaslonov televizij.

Njena valovna dolžina je zelo kratka in ima eno od najvišjih energij. Izpostavljenost tej svetlobi dokazano zmanjšuje proizvodnjo hormona melatonina, ki poleg uravnavanja dnevno-nočnega cikla igra pomembno vlogo tudi v vlogi močnega antioksidanta in preprečevalca vnetij. Prav zato pa je dolgo in krepko spanje preko noči za ljudi tako pomembno. In v tem smislu so stare, »oranžne« svetilke očitno bolj zdrave od novih. Še posebej za starejše voznike naj bi bile nevarne tudi LED svetilke v novih avtomobilih, nič bolj »zdravo« pa ni tudi z enako svetlobo opremljena notranjost večine modernih avtomobilov.

 

Svetlobno LED onesnaženje
Silvestrska Ljubljana levo zgoraj in primeri svetlobnega onesnaženja mest po vsem svetu. Lepo osvetljene metropole imajo zato tudi svojo temno in javnosti večinoma neznano plat.

Raziskovalec Manolis Kogevinas, ki je v barcelonskem Inštitutu za globalno zdravje koordiniral študijo, je dejal, da je »Mednarodna agencija za raziskavo raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije nočno delo označila kot 'verjetno karcinogeno za ljudi.'« Obstajajo namreč »dokazi o povezanosti izpostavljenosti umetni svetlobi ponoči, prekinitvi karkadijskega ritma ter raka na prsih in prostati.« Tudi ameriško medicinsko združenje je ameriška mesta pozvalo na uporabo kar najmanj močnih LED svetilk in njihovo zasenčenje, da bi preprečili odboje svetlobe.

Mednarodna agencija za raziskavo raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije je nočno delo označila kot 'verjetno karcinogeno za ljudi.'

In kako je s tem v Sloveniji? O teh zadevah naši pristojni očitno ne vedo veliko, saj lahko povsod beremo zgolj o prednostih novih LED svetilk, ne pa tudi o njihovih nevarnih lastnostih. Na eni od spletnih strani lahko preberemo kritiko starejše generacije varčnih sijalk, ki »vsebujejo živo srebro spadajo med posebne odpadke« hkrati pa »med delovanjem oddajajo pline, med njimi fenol, ki je možen povzročitelj raka, ter stirol in tetrahidrofuran.« Zatem sledi trditev, da bodo »LED svetila zmagala«.

»Učinek bo še boljši, ko bomo popolnoma prešli na LED svetila, ki so okoljsko neoporečna, trajnejša, ob večji svetilnosti pa porabijo še manj elektrike. Do LED sijalke, ki bo poceni in bo oddajala tako prijetno svetlobo kot običajna žarnica, je samo še čisto majhen korak,« piše na tej spletni strani.

Prave LED svetilke zgolj v Vrtojbi

Problem je seveda tudi svetlobno onesnaženje. Pri tem pa je bila Slovenija ena od redkih držav, ki so svetlobno onesnaženje celostno uredile. To se je zgodilo z uredbo pred desetimi leti. A v vsem tem času ministrstvo za okolje ni zagotovilo niti merjenja osvetljenosti. Ministrstvo za okolje in prostor pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja ni bilo učinkovito, to pa je ocenilo že računsko sodišče. S sprejetjem uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja v 2007 je Slovenija kot ena redkih držav (evropskega predpisa na tem področju ni) vzpostavila dobro prakso, a ji s kasnejšimi ukrepi in posegi v uredbo ni več sledilo.

V Ljubljani in drugih mestih zato neprestano narašča število zunanjih LED prikazovalnikov, to področje pa ostaja povsem neurejeno. Na to opozarjajo predvsem v društvu Temno nebo. Zanimivo je tudi, da ima Ljubljana na primer 33 000 svetilk javne razsvetljave, avstrijski Gradec, ki ima enako število prebivalcev, pa samo 22 000. Andrej Mohar iz društva Temno nebo je opozoril, da so »žal povsod v Sloveniji v javni razsvetljavi nameščene škodljive bele LED svetilke, razen v občini Šempeter Vrtojba", ki je v končanem projektu Futurelights namestila LED svetilke z ustrezno močjo, ki imajo bolj toplo barvo in so bolj prijetne za ljudi in okolje. Primere dobre in slabe prakse osvetljevanja iz Slovenije pa so predstavili tukaj. 

 

 

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek