ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
Dodik izvoljen v predsedstvo BiH
Na volitvah za predsedstvo Bosne in Hercegovine so bili po delnih neuradnih izidih v nedeljo za srbskega člana izvoljeni dolgoletni predsednik Republike srbske Milorad Dodik, za hrvaškega kandidat Demokratske fronte Željko Komšić ter za bošnjaškega kandidat Stranke demokratske akcije (SDA) Šefik Džaferović. Volilna udeležba je bila 53,36 odstotna.
Tako so kazali prvi delni neuradni izidi, ki jih je ponoči objavila državna volilna komisija po preštetih 43,42 odstotka glasov. Podatke so potrdili tudi danes objavljeni izidi po preštetih več kot 80 odstotkih glasov.
Na območju bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH so volivci glasovali za člana predsedstva obeh konstitutivnih narodov. Za dvakratnega bivšega člana predsedstva Komšića je po preštetih več kot 80 odstotkih glasov glasovalo 51,14 odstotka volivcev, za njegovega največjega tekmeca, predsednika največje hrvaške stranke BiH in sedanjega člana predsedstva, Dragana Čovića pa 37,31 odstotka, poroča portal klix.ba.
Med bošnjaškimi kandidati je največ glasov prejel Džaferović iz največje bošnjaške stranke SDA, in sicer 37,30 odstotka, sledi mu Denis Bećirović iz večetnične SDP s 33,37 odstotka glasov. "Večni" bošnjaški kandidat Fahrudin Radončić, medijski tajkun in vodja Zveze za boljšo prihodnost (SBB), pa je prejel 12,89 odstotka glasov.
Med srbskimi kandidati je v srbski entiteti Republiki srbski slavil kandidat vladajoče stranke Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Dodik, ki je prejel 54,06 odstotka glasov.
Dodik, sporen zaradi svojega nacionalizma, napovedovanja referenduma o odcepitvi srbske entitete ter zavračanja osrednjih državnih oblasti v Sarajevu, je tudi sam že objavil svojo zmago. Dejal je, da je prejel 56 odstotkov glasov podpore po 85 odstotkih preštetih glasov in tako premagal zmernega sedanjega člana predsedstva Mladena Ivanića. Po podatkih volilne komisije je ta osvojil 42,79 odstotka glasov.
Dodik je danes napovedal, da bo kot član predsedstva zahteval odpravo visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, ki nadzira izvajanje civilnega dela daytonskega sporazuma. S tem želi doseči močnejšo BiH. Za to bo skušal dobiti podporo tudi v tujini. "Vem, da Rusija to podpira, to podpira večina držav, strinjata se tudi Srbija in Hrvaška. Ostajajo še ZDA," je dejal in napovedal pismo predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.
Napovedal je tudi, da bo skušal okrepiti položaj Republike srbske v BiH, kot tudi srbskega naroda v celoti. Na sejah predsedstva BiH pa bo sodeloval preko video povezave iz urada v Vzhodnem Sarajevu, ki je del Republike srbske.
Ivanić je medtem ocenil, da je še prezgodaj za razglasitev zmage in da bo vztrajal pri ponovnem štetju vseh glasov, saj da je veliko nelogičnosti, še posebej na območju Zvornika.
Državna volilna komisija je prve delne izide nedeljskih volitev na ostalih ravneh oblasti objavila danes. Pokazali so vnovično zmago nacionalnih strank, a tudi spremembo razmerja sil v parlamentih na vseh ravneh.
3,3 milijona volivcev je namreč v nedeljo volilo tudi poslance spodnjega doma parlamenta BiH. V Federaciji BiH so volili 98 poslancev spodnjega doma parlamenta in deset kantonalnih skupščin. V Republiki srbski pa so ob 83-članskem parlamentu volili tudi predsednika in dva podpredsednika te srbske entitete.
Vsa volišča so v nedeljo zaprli do 20. ure, torej uro kasneje, kot je bilo predvideno, saj so imeli manjše težave, je v nedeljo zvečer sporočil predsednik volilne komisije Branko Petrić. Volišča so bila dlje odprta le v nekaj desetih od skupno 7800 volišč, je dodal. Zatrdil je, da so bile volitve "izjemno poštene in korektne", ter zavrnil navedbe o njihovi slabi organizaciji, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Iz koalicije nevladnih organizacij Pod lupo, ki je imela na voliščih okoli 4000 opazovalcev, so po zaprtju volišč sporočili, da so zabeležili 329 "kritičnih situacij", med njimi kršenje volilnih pravil in izgrede na voliščih. Direktor koalicije Dario Jovanović je dodal, da pa so 159 od teh primerov hitro rešili, tako da incidenti niso vplivali na regularnost volilnega procesa.
Volilna udeležba je bila 53,26-odstotna, kar je podobno kot pred štirimi leti.