Šuklje: Po volitvah vprašanje, kaj pomenita selitev Dodika v predsedstvo BiH in poraz Čovića

Po nedeljskih splošnih volitvah v BiH bo po oceni političnega analitika in poznavalca razmer na Balkanu Boruta Šukljeta treba počakati predvsem na dve stvari. Na to, kakšen bo odziv na poraz kandidata za člana predsedstva BiH najmočnejše hrvaške stranke HDZ BiH Dragana Čovića in kaj dejansko pomeni politična selitev Milorada Dodika v predsedstvo.

Kot je izpostavil Šuklje, sta bila na volilno nedeljo nejasna predvsem odgovora na dve samo na prvi pogled nepovezani vprašanji - prvo zadeva način razvoja države, drugo pa politično prepričljivost civilnih iniciativ.

Po množičnih protestih - v Banjaluki zaradi izginotja in uboja mladega Davida Dragičevića, v Sarajevu zaradi uboja Džehana Memića - je bilo vprašanje, ali lahko tako široko razvejan civilni protest zmanjša možnosti izvolitve predsednika Republike srbske Milorada Dodika v predsedstvo BiH. "Danes odgovor že poznamo. Ne. Dodik je bil izvoljen za novega člana kolektivnega predsedstva države," je v komentarju zapisal Šuklje.

Pri tem je spomnil, da se je v Banjaluki na Trgu Krajine tik pred volitvami zbralo 40.000 ljudi, sodelovali so predstavniki vseh opozicijskih strank v Republiki srbski, ki so protestirali proti aktualni oblasti Dodika. Izrečene so bile hude obtožbe, da v srbski entiteti vlada državni teror in da so likvidacije političnih nasprotnikov samo sestavni del bitke za oblast.

Drugo vprašanje pa je bilo o razvoju države kot enovite in demokratične ali države, sestavljene iz treh entitet. To je bilo vprašanje, kdo bo zasedel mesto člana predsedstva države, namenjeno Hrvatom - ali Dragan Čović, kandidat najmočnejše hrvaške stranke v BiH in nesporen favorit hrvaškega premierja Andreja Plenkovića ter hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, ali Željko Komšić, ki je kandidiral na listi svoje stranke.

Čović je pomembno sodeloval v procesu pristopa BiH k EU, vendar kljub vsemu ostal brez zadostne distance do ideje o možni tretji, hrvaški entiteti v BiH.

To je bil politični prostor, ki ga je volilno izkoristil Komšić, ki je svoje predvolilne nastope določal tudi s kritično distanco do uradne politike Hrvaške do Bosne in Hercegovine. Pa naj je šlo za vprašanje izgubljene državne lastnine in posesti BiH na Hrvaškem, od tovarn do letovišč in hotelov na jadranski obali, ali za vprašanje gradnje pelješkega mostu in pravice BiH do izhoda na odprto morje. Željko Komšić je nato v nedeljo dobil volitve in postal član predsedstva BiH.

"Sedaj bo potrebno počakati predvsem na dve stvari. Prvo, kakšen bo odziv na poraz kandidata najmočnejše hrvaške stranke v BiH in drugo, kaj dejansko pomeni Dodikova politična selitev v kolektivno državno predsedstvo?" je še komentiral Šuklje.