REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Črni vrt Evrope: kako je ena napačna odločitev podžgala stoletno sovraštvo v regiji, kjer znova divja vojna

Črni vrt Evrope: kako je ena napačna odločitev podžgala stoletno sovraštvo v regiji, kjer znova divja vojnaTopovski ogenj v Gorskem Karabahu. Vir: Profimedia

Planinski »črni vrt« Evrope je že več kot 100 let tarča spora med Azerbajdžanom in etnične armenske večine, ki v njej živi.

Nikoli razrešena razprtija glede Gorskega Karabaha velja za enega od od najdaljših »zamrznjenih konfliktov« na svetu. Vsekakor je najdaljši v zgodovini moderne Evrope.

Resolucija OZN št. 62/243 sicer regijo Gorski Karabah smatra za okupiran teritorij Azerbajdžana, ki si od leta 1988 prizadeva zediniti z Armenijo.

Toda vse se je začelo že veliko prej; v Karabahu so stoletja živeli skupaj krščanski Armenci in turški Azeri, nato pa je to ozemlje v 19. stoletju postalo del carske Rusije.

Karabah je sicer ruska različica azerske besede, ki se v prevodu glasi »črni vrt«.

Etnični Armenci istu oblast imenujejo Artsah, kar je tradicionalni armenski naziv za ta del dežele.

Spor se je razplamtel v začetku 20. stoletja, ko se je na tem področju začel spopad vpliva krščanstva z religijo muslimanov.

Proti koncu prve svetovne vojne so novi vladarji Rusije - iz vrst boljševikov - določili novo avtonomno pokrajino Gorski Karabah.

Prav tedaj je tudi vzniknilo seme zla vseh poznejših spopadov, saj so Sovjeti ozemlje poseljeno z etnično večino Armencev radodarno dodelili Azerbajdžanu, muslimanski državi, ki je bila tedaj pod okriljem Sovjetske zveze (ZSSR).

V času jeklene vladavine ZSSR, so spori navidezno izginili, toda sovraštvo in nestrpnost nista.

Ko pa je ZSSR začela razpadati v 80. letih prejšnjega stoletja, je spopad med Armenci in Azeri eksplodiral v vsesplošno nasilje.

Vzrok je bilo glasovanje v lokalnem parlamentu, da se Karabah pripoji Armeniji.

Leta 1992, po padcu ZSSR-ja, je izbruhnila vojna po odločitvi Gorskega Karabaha, da razglasi neodvisnost.

Etnični Azeri so zbežali iz Karabaha in Armenije, Armenci pa iz Azerbajdžana.

Uradni Baku (Azerbajdžan) in Erevan (Armenija) sta od tedaj v latentni vojni.

Več kot milijon ljudi je v reševanju golega življenja moralo zbežati.

Nikoli se niso vrnili na svoja ognjišča.

V vojni, ki je terjala 30.000 življenj, so Armenci naposled prevzeli nadzor na regijo, uspelo jim je celo okupirati del ozemlja, ki ni del Karabaha in so na ta način uredili tudi tampon-cono, da bi povezali regijo z matično Armenijo.

Azerbajdžan v tem sporu uživa podporo Turčije, Armenija pa podporo Rusije.

Med državami Evropske unije, je Armencem podporo med prvimi že tradicionalno izrazil Ciper (seveda grški, ne turški del ciprskega otoka, ki ni del EU).

Baku lahko računa na podporo tudi drugih držav muslimanskega sveta, razen Irana, ki podpira - Armence.

Tudi druge države so se opredeljevale po načelu, da je sovražnik mojega sovražnika - moj prijatelj.

Tako na primer Pakistan podpira Azerbajdžan, Indija pa - Armenijo. In tako naprej ...

Večina držav sveta ne priznava neodvisnosti Gorskega (Nagorno) Karabaha, celo Armenija ne.

Kar ne omejuje uradni Erevan, da pošilja vojaško in finančno pomoč v Gorski Karabah.

Desetletja minevajo, in žal nič ne kaže, da bi v Gorskem Karabahu lahko naposled zavladal mir.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke