Odmrznjena vojna: Armenija grozi z »iskanderji«, Azerbajdžan trdi, da je uničil armenski sistem S-300

Dolga desetletja »zamrznjen konflikt« med Armenijo in Azerbajdžanom zaradi statusa Gorskega Karabaha se je spremenil v pravo vojno, ki ji ni videti konca.

Od Azerbajdžana odcepljena in večinoma s pravoslavnimi Armenci poseljena pokrajina se upira napadom azerbajdžanske vojske, k trdi, da zgolj osvobaja ozemlje lastne države.

V Azerbajdžanu je večina prebivalcev muslimanov, zato ima vojna tudi verske elemente.

Vendar so zavezništva nejasna in zabrisana.

Rusija ima sicer obrambni pakt z Armenijo, vendar Moskva dobro sodeluje tudi z vlado v Bakuju (glavno mesto Azerbajdžana).

Another footage of the destruction of Azerbaijani strongholds and military equipment.#NKPeace #ArtsakhStrong pic.twitter.com/KHWSFah4xu

— Karabakh Records (@KarabakhRecords) September 30, 2020

Po drugi strani Azerbajdžan dobro sodeluje z Izraelom, Belorusijo (v Belorusiji so kupili raketni sistem Polonez z dometom okoli 200 kilometrov) in še nekaterimi drugimi državami.

Turčija in Rusija pa sta na isti strani, ko gre v nekaterih primerih za nasprotovanje interesom ZDA, istočasno pa na nasprotnih straneh v Libiji, Siriji in tudi v primeru Gorskega Karabaha.

Poročila s frontnih črt so različna in medsebojno nasprotujoča.

Armenija večinoma poroča o velikih civilnih žrtvah med Armenci in vojaških žrtvah azerbajdžanske vojske, azerbajdžanske oblasti pa poročajo večinoma o »osvobojenem« ozemlju.

Erevan (Armenija) trdi, da je turško letalo F-16 sestrelilo njihovo letalo Su-25 in da je bil pri tem ubit armenski pilot. Ankara je to že zanikala.

Azerbajdžan trdi, da je uničil armenski protizračni sistem S-300 in da so doslej ubili že 2300 armenskih vojakov, ter uničili 130 tankov in več kot 200 topov.

Armenija je to zanikala in priznava le 16 žrtev, sile Gorskega Karabaha pa navajajo 87 žrtev med vojaki, ob nekaj sto ranjenih.

Armensko obrambno ministrstvo je opozorilo Azerbajdžan, da bo ob eskalaciji konflikta država zaradi obrambe lastnih državljanov prisiljena uporabiti tudi balistične rakete večje rušilne moči, kot so na primer rakete »iskander« ter moderne lovce Su-30.

Da bo vojna eskalirala, so analitiki opozarjali že dolgo časa, saj krivulja prihodkov od nafte v Azerbajdžanu že leta počasi pada.

Baku je zato ogromno denarja vložil v azerbajdžansko vojsko prav z namenom, da tedaj, ko bo najbolje opremljena in pripravljena, doseže reintegracijo odcepljene pokrajine.

There is solid evidence that #Azerbaijan has launched a thoroughly planned attack on Nagorno-Karabakh Republic
Part 1#NKpeace#ArtsakhStong pic.twitter.com/yDnLrGeKRT

— Armenian Unified Infocenter (@ArmenianUnified) September 28, 2020

Medtem so velike sile očitno preveč zaposlene z lastnimi političnimi boji, carinskimi vojnami, spopadi in medsebojnimi nasprotovanji, zato nič ne kaže, da bo zunanji pritisk že kmalu ustavil »odmrznjeno vojno.«