REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Politico: EU grozi »stoletje ponižanja« zaradi carinskega sporazuma z ZDA

Politico: EU grozi »stoletje ponižanja« zaradi carinskega sporazuma z ZDABruselj je zdaj v enakem položaju kot Peking po kapitulaciji v Opijskih vojnah, navaja analiza evroatlantskega časnika. Vir: X, posnetek zaslona

Evropski uniji grozi »stoletje ponižanja«, kot ga je Kitajska svojčas prestala z Zahodom, navaja Politico v analizi nedavno sklenjenega carinskega sporazuma z ZDA.

Kapitulacija pred Veliko Britanijo leta 1842 je Peking obsodila na sto let »tujega jarma in kolonialnega nadzora trgovinske politike«, pojasnjuje časnik, zdaj pa se enako dogaja Bruslju v odnosu do Washingtona.

Spomnimo, da glavne značilnosti kitajskega »stoletja ponižanja« so bile:

  • Opijske vojne (med letoma 1839–1842 in 1856–1860; Britanija je z vojaško silo vsilila prodajo opija Kitajski. Kitajska je uničila 20.000 zabojev z nad 1000 t opija, toda vojaška premoč Britancev je Kitajce kmalu prisilila v podpis nepravičnih mirovnih pogodb (angl. unequal treaties), kot je bila pogodba iz Nankinga (1842), s katero je izgubila Hongkong.
  • Izguba suverenosti in t. i. »nepravične pogodbe« (zahodne sile - Velika Britanija, Francija, Nemčija, ZDA - in kasneje tudi Japonska so pridobile eksteritorialne pravice, trgovinske privilegije in koncesije na kitajskem ozemlju, Kitajska ni imela nadzora nad lastnim pravnim in trgovinskim sistemom.

Bruseljski časnik analizira potovanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je ponižno šla prejšnji mesec k ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da bi podpisala »zelo neenakovreden« trgovinski sporazum, ki so ga njeni kritiki po navedbah Politica obsodili kot »jasen politični poraz« in »ideološko in moralno kapitulacijo«.

Toda Trump je v ponedeljek zagrozil z novimi carinami in prepovedjo izvoza mikročipov, vse zaradi digitalnih predpisov EU, ki škodujejo ameriškim podjetjem.

Ameriški predsednik se lahko tako obnaša, ker »ima v rokah vse vojaške in tehnološke karte« in ve, da Evropa ne more brez ZDA, poudarja »Politico«.

To je posredno priznal tudi evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič, ki je prejšnji mesec izjavil, da sporazum z ZDA »ni le vprašanje trgovine, ampak tudi varnosti, Ukrajine in trenutne geopolitične nestabilnosti«.

Nekdanji vodja Evropske centralne banke Mario Draghi in nekdanji italijanski premier Enrico Letta sta že lani predlagala vrsto notranjih reform.

Draghi je po carinskem sporazumu dejal, da Evropa »ni opremljena za svet, v katerem geoekonomija, varnost in stabilnost oskrbe igrajo odločilno vlogo v trgovinskih sporazumih«.

S sprejetjem Trumpovega predloga kot »manjšega zla« je EU pokazala, da izsiljevanje uspeva, kar bo vplivalo tudi na odnose s Kitajsko, ki nadzoruje minerale, ki jih Zahod potrebuje za svoje »zelene, vojaške in digitalne ambicije«.

Edini način, da se EU izogne ​​usodi kitajskega imperija, je, da se osvobodi odvisnosti od ZDA na področju obrambe, tehnologije in financ, piše »Politico«.

Francoski minister za Evropo Benjamin Haddad je pozval k »velikim naložbam v umetno inteligenco, kvantne računalnike in zeleno tehnologijo« ter k zaščiti evropskih »suverenih industrij«, kot to počnejo Američani.

Tudi Imon Dram, analitik pri nemškem Marshallovem skladu, meni, da so ključne naložbe v evropska podjetja, integracija kapitalskih trgov in »znižanje cen energije«.

»Evropa mora svoje poslovno okolje obravnavati kot geopolitično vrednoto, ki jo mora zaščititi,« pravi Dram.

Po njegovem mnenju bo EU bodisi okrepila svoj položaj središča proste trgovine v svetu, kjer se globalizem umika, bodisi bo postala »le bojišče za naraščajoči spopad med ZDA in Kitajsko«.

Nekateri uradniki EU vidijo izhod v sporazumih z drugimi bloki. Bruselj napoveduje skorajšnji sporazum z latinskoameriškim Mercosurjem, do konca leta pa še z Indijo in Indonezijo.

EU je napovedala tudi namero, da bo okrepila trgovino s Transpacifiškim partnerstvom (TPP), ki med drugim vključuje Kanado, Japonsko, Mehiko in Avstralijo.

Bernd Lange, član nemških socialnih demokratov, ki predseduje trgovinskemu odboru Evropskega parlamenta, meni, da mora EU »zgraditi mrežo sporazumov z zanesljivimi partnerji«.

»Da bi stabilizirali trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, moramo najti skupni jezik z demokratično ustanovljenimi državami,« je dejal Lange.

Trenutno pa je največji problem obljuba Bruslja oziroma von der Leynove, da bo EU v ZDA investirala 600 milijard dolarjev.

Medtem ko EU meni, da je ta klavzula carinskega sporazuma nezavezujoča, ker je v praksi neizvršljiva, je Trump napovedal, da bodo Evropejci v tem primeru »plačali 35-odstotne carine«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek