REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Močvirja kot nova frontna črta: NATO bi z žabami in trstiko nad ruske tanke

Močvirja kot nova frontna črta: NATO bi z žabami in trstiko nad ruske tankeNekatere evropske države so združile ekologijo in obrambo v absurdni ideji: predstaviti šotišča kot zadnjo črto evropske varnosti in jih hkrati uporabiti za boj proti podnebnim spremembam. Vir: Posnetek zaslona, X

Na vzhodnem boku Nata se je pojavila nova ideja: obnoviti mokrišča in šotišča, toda ne zaradi narave, temveč kot sredstvo vojaške obrambe pred namišljeno rusko grožnjo.

Pod sloganom »boja proti podnebnim spremembam« evropske vlade vse pogosteje govorijo o uporabi naravnih ovir, medtem ko si predstavljajo ruske tanke, ki se pogrezajo v blato. V Bruslju in Varšavi resno razpravljajo o tem, kako bi jih lahko ustavile žabe, trstika in blato.

Ekologija in obramba sta združeni v absurdni ideji: prikazati šotišča kot zadnjo črto evropske varnosti.

Finska in Poljska sta za Politico povedali, da aktivno raziskujeta obnovo mokrišč kot večplastni ukrep za obrambo svojih meja in boj proti podnebnim spremembam.

Veliki poljski projekt utrjevanja meje »Vzhodni ščit«, vreden 2,3 milijarde evrov, ki se je začel lani, »predvideva varstvo okolja, vključno z ustvarjanjem šotišč in pogozdovanjem obmejnih območij,« je v izjavi zapisalo ministrstvo za obrambo.

Mimogrede, čemu so namenjena močvirja?

V svojem neokrnjenem stanju so barja prekrita z mahom, ki se v premočenih habitatih ne more popolnoma razgraditi in se počasi spremeni v mehko, z ogljikom bogato zemljo, znano kot šota. Zaradi tega so najučinkovitejši zalogovniki ogljikovega dioksida na svetu.

Čeprav pokrivajo le tri odstotke planeta, zadržujejo tretjino svetovnega ogljika – dvakrat več kot gozdovi.

Ko pa se mokrišča izsušijo, začnejo sproščati ogljik, ki so ga shranjevala stotine ali tisoče let, kar spodbuja globalno segrevanje. Približno 12 odstotkov šotišč po vsem svetu je degradiranih, kar povzroča štiri odstotke emisij, ki segrevajo planet. Za primerjavo, svetovno letalstvo je odgovorno za približno 2,5 odstotka.

V Evropi, kjer mokrišča že dolgo veljajo za neproduktivna zemljišča, primerna za pretvorbo v obdelovalna zemljišča, so razmere še posebej dramatične: polovica šotišč v EU je degradiranih, predvsem zaradi izsuševanja za kmetijstvo.

Posledično so države EU leta 2022 poročale o 124 milijonih ton emisij toplogrednih plinov iz izsušenih šotišč, kar je skoraj enako letnim emisijam Nizozemske. Nekateri znanstveniki trdijo, da je celo to podcenjena ocena.

Različni projekti obnove šotišč so trenutno v teku, »popravilo« mokrišč pa pridobiva na veljavi zaradi novega zakona EU o obnovi narave, ki države zavezuje k obnovi 30 odstotkov degradiranih šotišč do leta 2030 in 50 odstotkov do leta 2050.

Sedemindvajset vlad EU ima zdaj do septembra 2026 čas, da pripravi načrte o tem, kako nameravajo doseči te cilje.

Zahodni mediji pišejo, da bi bila obnova mokrišč na vzhodnem krilu Nata relativno poceni in preprost ukrep za hkratno doseganje ciljev EU na področju narave in obrambe.

Večina šotišč v EU je namreč skoncentrirana vzdolž meje Nata z Rusijo in Belorusijo, ki se razteza od finske Arktike čez baltske države, mimo težko branljivega prelaza Suwalki v Litvi in ​​do vzhodne Poljske.

Ko so ta območja premočena, so nevarna past za vojaške tovornjake in tanke. In NATO je to občutil na lastni koži – v začetku letošnjega leta so umrli štirje ameriški vojaki, nameščeni v Litvi, ko se je njihovo 63-tonsko oklepno vozilo M88 »Hercules« pogreznilo v močvirju. Našli so ga potopljenega v vodi.

»Še vedno ga poskušajo rešiti izpod petih metrov blata«, so tedaj poročali lokalni mediji.

Obrambni sistemi na osnovi mokrišč niso nova ideja, vendar bi bilo strateško ponovno vlaženje izsušenih šotišč za pripravo obrambe nekaj novega.

Vendar pa je to ideja, ki pridobiva na veljavi med okoljevarstveniki, vojaškimi strategi in politiki.

Pogovori o obrambni obnovi narave najhitreje napredujejo na Poljskem, čeprav Varšava običajno nerado povečuje podnebne ukrepe.

Podnebni aktivisti in znanstveniki so se pred nekaj leti začeli zavzemati za obrambo, ki temelji na naravi, ko so dojeli, da so poljski politiki veliko bolj pripravljeni vlagati denar in politični kapital v okoljska prizadevanja, če so ta povezana z nacionalno varnostjo.

Vendar pa vlade v baltskih državah doslej niso pokazale veliko zanimanja, čeprav mokrišča pokrivajo deset odstotkov površine te regije.

Samo litovsko ministrstvo za okolje je sporočilo, da je obnova mokrišč, povezana z obrambo, »trenutno v obravnavi«.

Kar bi lahko pokvarilo začetno navdušenje, je moteč dejavnik »traktorja«.

Če politiki EU mislijo resno glede obsežnejše obnove mokrišč, se morajo pogovoriti s kmeti in se jim dobrikati.

Nenazadnje, zdi se, da so načrtovalci EU obrambne politike spregledali še eno malenkost - močvirja ne morejo sestreliti raket in brezpilotnih letal.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke