Ameriško poveljstvo ogroženost v Evropi dvignilo na raven »neposredne nevarnosti« in svari pred »neizbežno krizo«

Ameriško evropsko poveljstvo v Evropi (EUCOM) je ta teden dvignilo stopnjo ogroženosti v Evropi na raven »morebitne neposredne nevarnosti«.

Razlog za to so vse hujši spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami v obočju Doneške in Luganske republike, dveh nepriznanih entitet, ki sta razglasili neodvisnost od Ukrajine, kjer živijo večinoma Rusi.

V zadnjih dneh so se spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami stopnjevali, v to regijo pa so bile napotene ​​dodatne ruske čete, poroča American Military News.

US military raises Europe threat level to 'potential imminent crisis:' report https://t.co/gyHMgws2Ql via @amermilnews

— LauraDom (@lauradom777) April 2, 2021

Po poročanju New York Timesa je general Tod D. Wolters, vodja ameriškega evropskega poveljstva, razglasil »potencialno neizbežno krizo«, kar je najvišja možna stopnja ogroženosti.

Poveljstvo je zato dvignilo bojno pripravljenost.

Nedavno so bili namreč v bojih v Donetsku ubiti štirje ukrajinski vojaki.

EUCOM opozarja tudi na napotitev ruskih vojakov na obmejno območje med Rusijo in Ukrajino, ki so se v omenjenem območju nahajali zaradi vojaških vaj. Te so se končale 23. marca, vendar se ruski vojaki nato z območja niso umaknili.

V tem območju je ostalo po ameriških podatkih še okoli 4000 vojakov.

Šlo naj bi za običajno rusko taktiko, ki s podobnimi manevri pogosto sporoča oblastem v Kijevu in zahodnim državam, da bodo pomagali svojim rojakom na drugi strani meje.

Šlo pa naj bi tudi za Putinov preizkus, ali bo novi ameriški predsednik Joe Biden res nudil vsestransko podporo vodstvu Ukrajine.

#DEVELOPING US Military in Europe raises threat level for Ukraine as Russia builds up forces https://t.co/8CuMlQFBfG

— John Zuchelli (@tvzuke) April 1, 2021

Da Kremelj preizkuša novega ameriškega predsednika, je prepričan tudi upokojeni generalpodpolkovnik ameriške vojske Frederick B. Hodges, nekdanji poveljujoči general ameriške vojske v Evropi.

Ruske in ukrajinske sile so zapletene v konflikt nizke intenzivnosti že od s strani ZDA podprtega prevrata v Ukrajini leta 2014, ki mu je sledila osamosvojitev Krima in pripojitev Rusiji.

Istočasno so se od Ukrajine želeli odcepiti še nekateri mejni deli Ukrajine.

V zadnjem času naj bi se ukrajinska vojska po vzoru na invazijo Azerbajdžana na Gorski Karabah in podobne pretekle intervencije Hrvaške zoper SAO Krajino pripravljala na »reintegracijo« uporniških področij.

Mirovni načrt, ki predvideva, da ta področja ostanejo del Ukrajine, vendar z veliko avtonomijo, pa Ukrajina doslej ni uresničila v praksi.

Ameriški predsednik Joe Biden se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal januarja, ko je »znova potrdil trdno podporo ZDA suverenosti Ukrajine«, ni pa se še pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim.

Ukraine : Le président Volodymyr Zelensky a accusé Moscou de rassembler des troupes à la frontière de son pays alors que les États-Unis mettaient la Russie en garde contre "l'intimidation" de l'Ukraine.https://t.co/ALsz4PZFVG pic.twitter.com/Zboq31sIWg

— Rebecca Rambar (@RebeccaRambar) April 1, 2021

Po poročanju New York Timesa je tudi pomanjkanje stikov med Bidnom in Zelenskim povzročilo, da so nekateri nekdanji ameriški uradniki podvomili o zavezanosti Bidena, da res podpira Ukrajino in da bo pomagal rešiti njen konflikt z Rusijo.

Zelenski je postal osrednja oseba tudi v prizadevanjih za obtožbo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa leta 2019.

Med kontroverznim telefonskim klicem julija 2019 sta namreč Trump in Zelenski razpravljala o incidentu leta 2016, v katerem je Biden zahteval odpoklic ukrajinskega tožilca, ki je preiskoval podjetje Burisma Holdings, za katerega je na visokem položaju delal Bidnov sin Hunter Biden.

Trump je zaprosil ukrajinskega kolega, naj »preuči« preiskavo Burisme in incident iz leta 2016, v katerem je sodeloval Biden.

Poslanci demokratov so zaradi takšnega iskanja »umazanije zoper nasprotnega predsedniškega kandidata v tujini« zato glasovali za obtožbo Trumpa v predstavniškem domu, češ da je Trump na Zelenskega pritiskal, da naj preiskuje protikandidata Joeja Bidna.

Toda Trumpa je februarja 2020 senat, ki je bil pod nadzorom republikancev - oprostil.

Medtem pa se zapletajo tudi odnosi med ZDA in Rusijo.

Pred dvema tednoma je Rusija odpoklicala svojega veleposlanika v ZDA, potem ko je Biden ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za - morilca.

Putin je nato Bidna pozval na odprto izmenjavo mnenj pred publiko celotnega sveta, kar je Biden odklonil.

Putin pa je ob tem poudaril, da se Bidnove besede dejansko nanašajo na samega Bidna in mu zaželel »dobro zdravje.«

Opozorila, da bi se spomladi lahko znova začela vojna v Ukrajini, se zato zdijo vse bolj utemeljena.