V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so se odzvali na predvidene spremembe medijske zakonodaje, ob tem pa so podali svoj pogled na to, katere določbe obeh zakonov ki se spreminjata bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati.
petek, 21. avgust 2026 leto 31 / št. 233
Izguba moja, preidi na drugega: Latvija zahteva denar od EU zaradi sankcij proti Rusiji
Latvijski premier Andris Kulbergs se je v volilni kampanji predstavljal kot največji jastreb proti Moskvi, vendar bi zdaj rad, da Bruselj nosi stroške te politike.
Evropska unija je uvedla 21 paketov sankcij proti Moskvi v poskusu, da bi zatrla rusko gospodarstvo. Brez pretiranega uspeha, čeprav Bruselj trdi, da je Rusija »občutila EU sankcije«.
Slovenska vlada je storila resno napako. Sredi poletja, sredi največjega navala kupcev doslej, brez prehodnega obdobja in brez jasne napovedi, kaj sledi, je de facto ustavila subvencioniranje nakupa električnih vozil.
»Vendar iz nekega razloga ni poglavja o tem, kako zamiži na eno oko pred preganjanjem novinarjev in politikov znotraj lastnih meja,« je dodal Lukjancev.
Predsednika ruskega in slovenskega parlamenta sta si prvič po letu 2022 izmenjala sporočila, je za TASS povedal Jurij Pilipson, direktor d
Zločinov TO in policije slovenski tožilci načeloma sploh niso preiskovali, ker niso želeli preiskovati »naših«, kot so tudi odkrito priznali.
Ravnanje slovenske policije, ki si je na Prešernovem trgu z aretacijo rumenosrajčnikov, ki so provocirali mirne demonstrante proti vladi nakopala bes direktorja policije in notranjega ministra, še vedno razburja javnost.
V konkretnem primeru za smrt teritorialca ni bil kriv noben »pripadnik JLA v civilu«, pač pa 25-letni teritorialec iz Kamnika, ki je hotel samo domov. Javnosti so se zlagali, da je šlo za »pripadnika JLA v civilu«.
Aleš Hojs vedno znova dokazuje, da zanj moralnega dna ni. Po novem državljane žali s svinjami, neonaciste razglaša za bisere, nasprotnike neonacistov za neonaciste, vse to pa zavija v pergamente Svetega pisma.
Nejcu Kavki je z zanimivim filmčkom uspelo odpreti širšo perspektivo na omenjeno vprašanje in hkrati tematiko narediti karseda zanimivo in gledljivo za mlajše občinstvo in ljudi, ki jih zgodovina običajno ne zanima...
»Svojemu lastnemu asistentu ni dovolil doktorirati v roku, da je lahko ostal edini profesor Rimskega prava v Sloveniji,« razkriva eden od nekdanjih študentov, ki je dolga leta spremljal delovanje tega »zaslužnega člana SAZU.«
Slovenska policija praznuje svoj praznik zaradi spopadov za Holmec na dan pred dnevom, ko so slovenske oborožene sile izvršile prvi vojni zločin na ozemlju SFRJ. To dejstvo so skoraj vsi mediji v Sloveniji in politiki krčevito prikrivali že 30 let. Do danes.
V Sloveniji se o »vojni« iz leta 1991 še vedno sliši samo ena resnica. Tragično in dolgočasno. Medijsko neravnovesje zato popravljamo z zanimivim pogovorom z Berislavom Popovom, ki je svojo nalogo leta 1991 uspešno opravil.
Ob praznovanju 30. obletnice neodvisnosti drževe se pozablja na zelo pozno priznanje Slovenije s strani ZDA, ki so za Slovenijo bile in ostajajo najpomembnejša zaveznica. Danes pogosto zelo prikrite in cenzurirane razloge za to odkriva tudi pogovor z Davidsom Andersonom, predzadnjim veleposlanikom ZDA v SFRJ iz leta 1992.
V teh dnevih smo lahko slišali zelo veliko o tem, kako zelo je Slovenija napredovala v zadnjih 30 letih. Toda – ali je res? Pričujoči, še vedno zelo aktualen intervju dokazuje, da se je Slovenija v 30 letih spremenila manj, kot se nam to morda zdi. Žal.