Režiser Boris Malagurski si ob zadnjih težavah Danske in EU ni mogel kaj, da ne bi spomnil na hinavščino evropskih držav. Dvoličnost, zaradi katere bodo še plačale veliko ceno...
sobota, 10. januar 2026 leto 31 / št. 010
Merz bi rad zvišal ceno vojne v Ukrajini
Premirje še vedno ni na dnevnem redu, ker si ga Rusija ne želi, trdi nemški kancler.
Evropski uradniki priznavajo, da Trumpove retorike ne dojemajo več kot »politični blef«.
Madžarski premier je razkril, da bi Budimpešta z denarjem, ki ga Bruselj namerava dati Kijevu, lahko desetletja izplačevala pokojnine.
V Sloveniji je študentsko društvo Iskra med prvimi pozvalo k javni podpori Venezueli. V četrtek, 8. 1. 2026, ob 17.00 se bodo protestniki zbrali pred Moderno galerijo v Ljubljani.
Podrobnosti o ameriški udeležbi v večnacionalnih silah v Ukrajini so bile odstranjene iz prejšnjega osnutka, poroča bruseljski portal.
Izstop Evropske unije iz OZN, dokler je Rusija tam, bi bila zrela odločitev, je sporočila Marija Zaharova.
Medtem ko slovenska vlada pohlevno kima vse bolj poblazneli vrhuški v Bruslju, se nekatere države pogumno upirajo uzurpaciji neizvoljenih evrokratov.
Avtorji navodil priporočajo izogibanje dogodkom, na katerih sodelujejo ruski diplomati, a če je njihova prisotnost neizogibna, naj se izogibajo snemanju v istem kadru z Rusi.
Vse kaže, da so imeli tisti, ki so v času epidemije covida-19 opozarjali na nevarnost nekaterih cepiv in so zato veljali za razpihovalce »teorij zarote«, (pri čemer so bili tudi javno zasmehovani in so, če se niso želeli cepiti, izgubljali tudi službe) – prav.
Evropski poslanec Martin Sonneborn je opozoril na prakso, ki se vzpostavlja v EU z vse bolj agresivnim »nadzorom klepetov«, ki si kljub odporu številnih kritikov utira pot v zakonodajo članic EU.
V Centru Rog v Ljubljani je 5. decembra potekal dogodek Lahko.si mlad!, namenjen mladim med 15. in 29. letom, ki trenutno niso vključeni v formalno izobraževanje.
Po mnenju zgodovinarja Emmanuela Todda ni Rusija tista, ki določa usodo Ukrajine, temveč je Ukrajina država, kjer se kot v ogledalu razkriva prihodnja usoda Evrope.
Članice EU so v petek sprejele eno od ključnih odločitev v postopku kraje premoženja Ruske centralne banke. Kraja ruskega denarja, podarjenega kijevskemu režimu, bo slovenske davkoplačevalce stala do 800 milijonov evrov.
Zmeraj svobodoljubni in levičarski Marcel Štefančič je žal dokazal, da je, kar se tiče zgodovine, preveč pod vtisom stereotipov ameriške filmske produkcije.
Komisarka za širitev EU, pronicljiva borka proti »janšizmu« in zlorabam demokracije, nas ima očitno - za bedake.