Turčija je uspela s svojimi zahtevami, zato bosta Finska in Švedska morali izpolniti težke pogoje zato, da bosta lahko vstopili v zvezo NATO. S tem bosta morali narediti številne »gnile kompromise«. Toda v Levici te širitve zaradi utemeljenih razlogov kljub temu - ne podpirajo.
četrtek, 30. junij 2022 leto 27 / št. 181
Celo ankete zveze NATO kažejo, da trošenje javnega denarja za orožje nima podpore, še posebej pa ne v Sloveniji!
V Levici opozarjajo, da bodo stotine milijonov evrov, ki se zdaj pretakajo v orožje, vzete z nasprotnega proračunskega konca in da bodo (tako kot med zadnjo gospodarsko krizo) največjo škodo utrpele naše bolnišnice, šole, pokojnine in ostali dosežki države blaginje.
Sporočila z včerajšnje slovesnosti ob dnevu policije še vedno odmevajo v javnosti. Ministrica Tatjana Bobnar je imela namreč govor, v katerem se je distancirala od ravnanja policije v času vlade Janeza Janše in zatrdila, da se kaj podobnega nikoli več ne sme ponoviti.
Zaradi izkoriščanja delavcev v primeru podjetij Marinblu in Selea in med številnimi ukrepi za preprečevanje zlorab zakonodaje na račun delavcev predlaga predvsem okrepitev inšpekcijskega nadzora.
Slovenski predlog so podprle Avstrija, Madžarska in Španija, vendar je v tem primeru obveljalo, da mora BiH najprej izpolniti 14 pogojev. Za Ukrajino in Moldavijo pa ni bilo nobenih pogojev…
Na podlagi plebiscita se je Slovenija odločila za enostransko odcepitev od SFRJ. Za podobno pot so se nato odločili tudi v SAO Krajini, Republiki Srbski, AP Zahodni Bosni, Herceg-Bosni, na Kosovu, v zahodni Makedoniji ...
Marjan Šarec opozarja, da je morda čas za vrnitev k temeljnim konceptom Teritorialne obrambe in za razvoj domače obrambne industrije. Slovensko vojsko želi opremiti s sistemi, ki so se pokazali kot uspešni v zadnjih vojnah.
Če nova vlada ne bo posvetila več pozornosti spremembi smeri zunanje politike ali pa se zunanja politika EU ne spremeni že kmalu, bodo zunanji vplivi do te mere zatolkli standard in življenske razmere v Sloveniji, da bi to lahko ogrozilo večino sicer pozitivnih ciljev nove Golobove vlade.
Saj ni res, pa je – šefica Evropske komisije Ursula von der Leyen je naredila nov zasuk v politiki Bruslja glede embarga na rusko nafto in pri tem brez kančka sramu pokazala višek hinavščine in cinizma. Bo odstopila?
Odhajajoči minister Matej Tonin je, seveda ob podpori in verjetno celo izrecnih navodilih odhajajočega predsednika vlade Janeza Janše, interese Ukrajine oziroma kijevskega režima postavil pred interese Slovenije.
Strupeni dialogi med poslanci SDS in NSi kažejo, da je v ozadju še nekaj več – gre za vse globje spore med NSi in SDS zaradi »ponujene roke«, ki jo je NSi stegnila že ob potrditvi Roberta Goloba za mandatarja.
Mina za Goloba: odhajajoča vlada Janeza Janše je na zadnji seji odločala o prerazporeditvi sredstev v višini preko 40 milijonov evrov in ob tem denar namenila tudi številnim zelo spornim projektom.
V resnici niso žalostno končali ruski vojaki, kot so zapisale Slovenske novice, pač pa ukrajinski vojaki. Toda slovenska publika je bila verjetno »pomirjena« z lažno novico.Uredniki in novinarji so pač videli to, kar so želeli in ne to, kar se je zgodilo v resnici.
Vsi manevri opozicije, ki si je želela zavlačevati s predajo oblasti so se izjalovili včeraj, ko je v bil Državnem zboru dr. Robert Golob izvoljen za predsednika 15. slovenske vlade s 54 glasovi podpore. Golobove ideje pa so nekaj povsem novega na slovenski politični sceni.
Precej skopi odgovori MORS-a glede zadnjih potez odhajajočega obrambnega ministra Mateja Tonina kažejo, da se v tem delu sedanje vlade s spremenjenimi geopolitičnimi razmerami v svetu še vedno soočajo z velikimi težavami.
V trenutku, ko je pozornost javnosti pritegnila novica, da je odhajajoči premier pravnomočno obsojen, je pod radarji švignila vest, da je predsednik države znova ukrepal v nasprotju z izrecno željo zmagovalca volitev in mandatarja za sestavo nove vlade Roberta Goloba.