REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Združena desnica z zagovarjanjem kršitve ženskih kvot pogorela tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice

Združena desnica z zagovarjanjem kršitve ženskih kvot pogorela tudi pred Evropskim sodiščem za človekove praviceGibanje za otroke in družino Aleša Primca se je spremenilo v stranko Glas za otroke in družine. Foto: BoBo/Borut Živulović

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pritožbo strank Glas za otroke in družine ter Nove ljudske stranke zavrglo kot nedopustno.

V Združeni desnici so menili, da je zakonodaja, ki zahteva spolno uravnoteženo zastopanost na volitvah, nejasna in dvoumna. Vendar pa se sodišče s tem ni strinjalo.

Ti dve stranki sta namreč na lanskih parlamentarnih volitvah nastopili s skupno listo Združena desnica. Obe sta se na ESČP obrnili zaradi zavrnitve kandidatnih list v dveh volilnih enotah zaradi nedoseganja ženskih kvot.

V Združeni desnici so namreč menili, da je zakonodaja, ki zahteva spolno uravnoteženo zastopanost na volitvah, nejasna in dvoumna.

Vendar pa se sodišče s tem ni strinjalo, pač pa je zapisalo, da so te zahteve v slovenski zakonodaji povsem jasno definirane.

Poleg tega bi se v Združeni desnici morali zavedati, kakšne posledice jih bodo doletele, če zakonskih zahtev ne bodo upoštevali, in bodo torej njihove kandidatne liste zavrnjene.

Lista je odločitev izpodbijala na vrhovnem sodišču, ki je njihovo pritožbo zavrnilo. Nato so se obrnili še na ustavno sodišče, ki pa pritožb niti ni sprejelo v obravnavo.

Naslednji korak je bila pritožba na ESČP.

To so v imenu liste vložili Aleš Primc in Metka Zevnik iz stranke Glas za otroke in družine ter Franc Kangler.

Franc Kangler / sodišče
Franc Kangler

ESČP pa je soglasno sklenilo, da se pritožba zavrne kot nedopustna. Kot je razvidno iz sodbe, so pravila o spolnih kvotah za oblikovanje kandidatnih list, na katerih je temeljila njihova zavrnitev, jasna in bi jih morala koalicija strank poznati.

Na parlamentarnih volitvah leta 2018 sta Glas za otroke in družine ter Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka (NLS) kot Združena desnica vložili kandidatne liste v vseh osmih volilnih enotah.

V Združeni desnici bi se morali zavedati, kakšne posledice jih bodo doletele, če zakonskih zahtev ne bodo upoštevali, in bodo njihove kandidatne liste zavrnjene, je zapisalo ESČP.

Vendar sta jih nato volilni komisiji kranjske in novomeške volilne enote zavrnili, saj lista ni izpolnjevala zakonskih določb o najmanj 35-odstotni zastopanosti vsakega od spolov.

Sodišče je ocenilo tudi, ali je zavrnitev kandidatnih list sorazmeren ukrep v primerjavi s ciljem, ki ga določbe o spolnih kvotah zasledujejo.

Pri tem so se sodniki oprli na dokumente Sveta Evrope, ki ne samo dovoljujejo, pač pa tudi vzpodbujajo uvedbo spolnih kvot v volilni zakonodaji posameznih držav, vključno s strogimi sankcijami za njihovo neizpolnjevanje.

V koaliciji Združena desnica so v pritožbi zapisali še, da v predvolilni kampanji niso mogli sodelovali v soočenjih na Radioteleviziji Slovenija (RTVS).

Tudi v tem delu je ESČP pritožbo zavrglo, saj je ugotovilo, da je RTVS zgolj upoštevala zakonske določbe in pravila, po katerih je dolžna na soočenja povabiti stranke, ki imajo svoje kandidate v vseh volilnih enotah.

Zanimivo je, da se je Združena desnica pri tem neuspešno zoperstavila ureditvi, ki je bila sprejeta celo v času desne, Janševe vlade.

Zanimivo je, da se je Združena desnica pri tem neuspešno zoperstavila ureditvi, ki je bila sprejeta celo v času desne, Janševe vlade.

Novela zakona o volitvah v državni zbor, ki je uveljavila kvote tudi na parlamentarnih volitvah, je bila sprejeta 11. julija 2006, ko je vlado vodil Janez Janša. Predvidevala je 35-odstotno žensko kvoto, ki naj bi jo dosegli postopoma.

Prvič so bile kvote uvedene na volitvah leta 2008. Slovenija se je pri tem zgledovala po Franciji in Belgiji.

Da je Slovenija ena od držav, ki je prav zaradi uzakonitve spolnih kvot v politiki dosegla velik napredek v procesu vzpostavljanja enakosti spolov v politiki, je večkrat opozarjala tudi sociologinja Milica Antić Gaber. Kdor skuša kvote problematizirati, je po njeni oceni proti enakosti spolov ne samo v politiki, ampak v življenju nasploh.

Pokazalo se je, da so bile uzakonjene spolne kvote učinkovit ukrep, saj je delež žensk v politiki na vseh treh ravneh bistveno presegel 30 odstotkov. Slovenija je, kar zadeva delež žensk v parlamentih, na svetovni lestvici IPU (Interparliamentary Union) na 26. mestu, med evropskimi državami pa na 10. mestu.

Delite članek