REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj so nujno potrebni respiratorji in zakaj jih bo v Sloveniji premalo, če koronavirusa ne upočasnimo?

Zakaj so nujno potrebni respiratorji in zakaj jih bo v Sloveniji premalo, če koronavirusa ne upočasnimo?Koronavirus - zdravnik in pacient

V spremenjeni strategiji ukrepov, kot si jo je zadala nova slovenska vlada, se zdravstveni in ostali delavci ne bodo več trudili iskati prenašalcev in trgati »verig« tistih, ki so že okuženi.

Kar je sicer v nasprotju s taktiko, ki so jo uspešno izvajali na Kitajskem, na Tajvanu in v Južni Koreji. 

Okuženi bodo v Sloveniji ostali doma, zelo verjeto (v 80 odstotkih primerov) okužili člane družine in nekateri med njimi bodo na to končali na intenzivni negi.

To je povsem drugače, kot na Kitajskem, kar pojasnjuje dopisnik NY Timesa. V kratkem - vsem sumljivim na okužbo merijo temperaturo, jih spremljajo po mobilnih telefonih, takoj ločijo bolne od zdravih, z mobilnimi rendgeni slikajo pljuča, dodatno testirajo in v posebnih infekcijskih bolnišnicah povsem ločijo od ostalih bolnikov.

Ne pustijo pa, da bi šli domov in okužili svojo družino, znance in druge nič hudega sluteče - kot v Sloveniji.

Tu bodo težave na intenzivnih odelkih v Sloveniji tudi zato, ker bodo ti bolniki »v konkurenci« za iste postelje in respiratorje z drugimi težko obolelimi.

Če jih bodo dobili – jih ne bodo dobili ti bolniki, ki morda nimajo koronavirusa.

Drug problem je, da za koronavirus, ki povzroča Covid-19 ni zdravila. Zato se morajo bolniki sami boriti za preživetje, s pomočjo umetnih pljuč in pogosto tudi antibiotikov.

In pogosto koronavirusni bolniki zasedajo te aparate tudi tri tedne.

Uspe pa približno polovici – ostali umrejo.

In če se vsi napori usmerijo v to, da se bolezni več ne ustavlja pri izvoru (na mejah, z iskanjem okuženih) ampak s karanteno in »samoizolacijo« (ki je hkrati tudi »okužba najbližjih«), potem se na koncu vse ustavi pri matematiki, pri številu prostih respiratorjev in postelj v intenzivni negi.

Koronavirus - nevarnosti

Kolikor respiratorjev torej imamo in koliko bi jih potrebovali?

Slovenski zdravstveni minister Tomaž Gantar je nedavno povedal, da jih ima Slovenija 168, od tega pa jih je za nove bolnike na voljo le 20-30, saj so ostali vedno zasedeni za tiste nujne primere, ki potrebujejo to vrsto pomoči pri dihanju.

Slovenija bi respiratorjev potrebovala še najmanj 200, če se bo situacija zaostrila tako, kot v Italiji. Težava je, da so jih države prenehale prodajati, ker jih potrebujejo zase.

Slovenija pa bi jih prav tako potrebovala še najmanj 200, če se bo situacija zaostrila tako, kot v Italiji. Težava je, da so jih države prenehale prodajati, ker jih potrebujejo zase.

Kitajska jih je na primer Italiji nedavno sicer poslala 40.

V ZDA imajo podobne probleme.

Študija iz leta 2005 je pokazala, da bi ZDA v primeru umirjene pandemije kot je bila gripa leta 1957 potrebovale več kot 64.000 respiratorjev.

V primeru hujše pandemije, kot je bila španska gripa, pa 740.000 – kar je nekajkrat več, kot jih imajo, opozarja Washington Post.

Imajo jih namreč okoli 160.000 in še 8900 v rezervi.

Podobno je s posteljami v intenzivni negi, ZDA imajo 2,8 postelje na 1000 prebivalcev. Od tega imajo ZDA 64.000 postelj v intenzivni negi.

Južna Koreja ima več kot 12 postelj na 1000 prebivalcev. Kitajska ima 4,3 postelje na prebivalca, Italija pa 3,2 postelje na prebivalca. Slovenija jih ima 4,5 na 1000 prebivalcev.

Umirjena pandemija bi v ZDA zahtevala hospitalizacijo milijona ljudi in 200.000 ljudi v intenzivni negi, huda pa 9,6 milijona hospitalizacij in 2,9 milijona ljudi, ki bi potrebovali intenzivno nego.

Za Slovenijo izračunov nimamo.

V najhujšem primeru bi bilo polovica prebivalstva ZDA okužena, milijon pa bi jih umrlo.

V najboljšem primeru bi bilo smrti samo 327, v najslabših po teh modelih pa 1.635.000, kot navaja Washington post.

V Sloveniji bi en odstotek mrtvih pri okoli 60 odstotni okuženosti lahko pomenil okoli 15.000 mrtvih.

Na to smo opozarjali že pred dvema mesecema, ko je kriza izbruhnila. Bili smo eni od redkih.

In prav zato je potrebno, kar se da omejiti socialne stike in s tem onemogočiti širjenje bolezni, tako da bi zdravstven sistem lahko vzdržal pritisk.

Prizori iz severne Italije ob izbruhu Covid-19 koronavirusa

In vse kaže, da so Kitajska in druge države, ki so veliko vlagale v zdravstven sistem na pandemijo pripravljene veliko boljše kot zahodne demokracije.

Žal se zdi, da so bili na to bolje pripravljeni mnogi, celo v naši bližini, ki so izkusili vojne in razne druge težave in se pripravljali na kaj podobnega.

Srbski predsednik je nedavno povedal, da je imela Srbija leta 2003 nekaj čez 300 respiratorjev, da bi jih danes imela že preko 1000 in da so naročili še 500 novih. Pozneje je priznal, da jih bo od tega prišlo le 50.

V Sloveniji si en respirator deli 11,9 oseb, v Srbiji pa si, če računamo, da jih imajo okoli 1000, en respirator deli na okoli 7 oseb (na tisoč prebivalcev). Že to pove veliko.

V Sloveniji si en respirator deli 11,9 oseb, v Srbiji pa si, če računamo, da jih imajo okoli 1000, en respirator deli na okoli 7 oseb (na tisoč prebivalcev).

Oziroma 11.900 prebivalcev na en respirator v Sloveniji in 7000 na enega v Srbiji.

Že to pove veliko.

Pa ima Srbija ob tem nižji BDP od Slovenije in ni niti (še) članica EU.

Toda premalo jih bodo imele vse države - če s samoizolacijo ne bomo ustavili bolezni.

Pri tem je očitno, da države, celo v EU sedaj skrivijo in drugim državam odklanjajo pomoč, na primer respiratorje, ki jih hranijo vsaka zase.

Nemčija je na primer ustavila prodajo respiratorjev, ker jih potrebuje sama.

In kdo pomaga Italiji?

Kitajska – z respiratorji in plazmo ozdravljenih darovalcev!

Zato so tudi Italijani peli kitajsko himno (zgoraj) o tem, da smo vsi veje in listje istega drevesa.

Tako nas Kitajska, ki so se ji mnogi posmehovali, sedaj uči humanosti.

Prav zato je zelo pomembno, da se čim prej prekinejo verige okužb.

Prej kot se to zgodi  – boljše je.

Toda pri tem sta se pokazala kot najboljša taktika Kitajske, Tajvana in Južne Koreje in ne Italije.

Slovenija pa je žal, sledila modelu Italije.

Zanemarjanje vlaganj v zdravstveni sistem se Sloveniji sedaj maščuje. Prehitevajo nas številne države, pandemija pa razkriva resne pomanjkljivosti vseh t. i. zahodnih držav in njihovega zdravstva.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek