Vlada samozaposlenim z diskriminacijskimi ukrepi pokazala, da jih ima za neorganizirane delavce, ne pa za podjetnike

Slovenska vlada se neprestano hvali, kako zelo je menda pomagala gospodarstvu, predvsem podjetnikom. Toda pri tem se pozablja na dvoje – da bo velik del te v Sloveniji 3 milijarde evrov vredne pomoči v resnici pokrila Evropska centralna banka, ki bo pač (zdaj ali v prihodnje) natisnila nekaj več virtuelnih bankovcev.

Na koncu pa bomo ta dolg, ki bo padel na ramena državljanov, itak morali pokriti vsi davkoplačevalci, tako ali drugače.

Drugič, že v prvem »koronapaketu« so bile resne pomanjkljivosti, ki so prizadele mnoge. Na primer samozaposlene. Ti so že pred prvim paketom predlagali spremembe zakona, ki pa jih vlada sploh ni upoštevala.

Včeraj so poslanci v DZ sicer potrdili popravke prvega protikoronskega zakona, ki predvideva pomoč za gospodarstvo, podjetnike in dodatnih 190.000 državljanov, ter sprejeli ukrepe drugega protikoronskega zakona, ki predvideva jamstveno shemo za poslovna posojila.

Toda pri samozaposlenih so nekatere ključne slabosti prvega zakona ostale nespremenjene.

Toliko o blazni učinkovitosti noriške @vladaRS...
Lastna hvala, cena mala! https://t.co/GrKLQqOjHw

— ROK (@_wupe) April 28, 2020

Zaradi absurdnih določil zakona, ki zahteva nekakšno javno objavo »samoprijave« samozaposlenih pred zaprosilom za pomoč, številni samozaposleni od države sploh niso zahtevali nobene pomoči, čeprav jih je kriza prizadela.

Vlada pa se lahko ob tem še hvali, češ da jim je pomagala - čeprav jih je v resnici pustila na cedilu in je njena pomoč podjetnikom v resnici - kredit.

»Objava teh podatkov bo vodila zgolj v še večjo stigmatizacijo omenjenih subjektov in močno poslabšanje njihovega socialno-ekonomskega položaja. Edini razlog, ki ga vidimo za vključitev takega določila v intervencijski zakon, je ta, da država želi, da čim manj upravičencev zaprosi za pomoč in tako poskrbi, da čim večji delež od 3 milijard evrov evropske pomoči, ki naj bi bila namenjena pomoči podjetjem in samozaposlenim v stiski, ne bo šel v ta namen, ampak ga bo vlada lahko porabila, kakor želi. Tako grabežljivost v naši iniciativi strogo obsojamo, še posebej v času, ko bi morala prevladovati solidarnost in razumevanje,« so zapisali na spletni stran civilne iniciative Tudi mi smo (samo)zaposleni.

Enako absurdno je določilo, po katerem morajo samozaposleni vračati celotno pomoč, ki so jo dobili (v treh mesecih je to največ 1750 evrov) zaradi izpada dohodkov v višini najmanj 25 odstotkov v prvem in 50 odstotkov v naslednjih dveh mesecih, če se jim ob koncu leta dohodki povečajo nad 20 odstotkov.

Vlada torej denar da, toda pod pogojem, da z njim podjetnik slabo ravna, kajti če uspe s to pomočjo znova »pretirano izboljšati« svoje poslovanje – mora državi vso pomoč vrniti.

V drugem zakonu je bilo to določilo glede upravičenosti pomoči sicer zmanjšano na 10 odstotni upad dohodkov, še vedno pa se v zaključnih poročilih primerjajo dohodki v drugi polovici leta 2020 z letom 2019, vse ostalo pa je ostalo enako.

Kar pomeni, da tisti, ki bodo v drugem delu leta 2020 poslovali bolje kot leta 2019 in nato zaradi krize postali žrtve izpada dohodkov, na pomoč države ne morejo računati.

Če za pomoč zaprosijo, jo bodo morali vračati - po novem sicer ne več z obrestmi. Kar pomeni, da so od države dobil kredit, ne pa pomoč.

»V civilni iniciativi Tudi mi smo (samo)zaposleni smo skrajno razočarani nad namero Vlade RS, da bo sprejela zakon brez upoštevanja predlogov oziroma pripomb, s katerimi smo želeli odpraviti neenakosti, zaščititi interese in pravice samostojnih podjetnikov.

Veliko samostojnih podjetnikov se za pomoč, oziroma premostitveni kredit, če bodo pomoč morali vračati, ne bo odločilo iz naslednjih razlogov:

- ker se jim ne zdi prav, da morajo vrniti znesek z obrestmi, v kolikor presegajo prihodek v drugi polovici leta 2020 v primerjavi z istim obdobjem iz leta 2019 (znesek se bo vračal po oddani bilanci v letu 2021);
- ker do pomoči sploh niso upravičeni, saj je njihov prihodek v marcu 2020 previsok glede na prihodek v februarju 2020;
- iz negotovosti in strahu, da bodo mogoče morali pomoč vračati z obrestmi;
- ker ne želijo biti javno izpostavljeni, kot prejemniki te pomoči, saj bi jih to stigmatiziralo in diskriminiralo.

Interventni zakon velja v času prepovedi dela. Delo je prepovedala vlada in ne delovno aktivno prebivalstvo, ki ne bi želelo delati. Ker je vlada prepovedala delo, bi bilo nekako pošteno (tudi glede na druge evropske države, ki vedo, da je gospodarstvo pomembno), da se pomoč uzakoni kot univerzalni temeljni prihodek, ki se kasneje ne vrača. Samostojni podjetniki bodo po preklicu prepovedi dela šli nazaj na delo in bodo v tem primeru morda res presegli 20%, vendar za poplačilo odloga računov in kreditov. Polega tega bodo morali zaslužiti še za vračilo pomoči, ki jo je uzakonila vlada, ker bodo presegli prihodek za 20%. Kot smo že omenili, to ni pomoč, je pa premostitveni kredit z obrestmi, ki so višje od bančnih,« so zapisali v Civilni iniciativi Tudi mi smo (samo)zaposleni.

Jaz, kot samozaposleni, ga nisem prejel. Kot se na tisoce drugih ne. In ga tudi ne bom zaradi diskriminatornega zakona te zalege v vladi! Ergo...

— Boštjan Gerdej (@BostjanGerdej) April 26, 2020

Takšnih absurdnih določil v številnih drugih evropskih zakonih ni. Poglejmo na primer Nemčijo, v kateri je 3,59 milijona samozaposlenih, ki prispevajo 10,8 odstotka BDP, prometa pa imajo skupno za 327 milijard evrov.

Nina Rotner, ki živi v Nemčiji in se je tam tudi samozaposlila v kulturi je nemško učinkovitost pri pomoči samozaposlenim strnila v kratek zapis na družbenem omrežju: »Tako je: v petek so v Berlinu odprli prijave za pomoč samozaposlenim. Obrazec sem izpolnila v šestih minutah. Danes je torek in 5000 evrov je na mojem računu. Hvala, Nemčija!«

Pomoč so dobili vsi samozaposleni, ki so zanjo zaprosili, pri čemer mnogo njenih kolegov za to ni zaprosilo, ker so ocenili, da ne spadajo v kategorijo tovrstne pomoči. Pri izpolnjevanju obrazca ni bilo treba dodati nobenih posebnih dokazil o znižanju dohodkov, toda to je potrebno storiti le v Sloveniji za nekaj sto evrov.

[SAMOZAPOSLENI, KMETJE, PODJETNIKI IN VERSKI USLUŽBENCI]

32.015 samozaposlenih, kmetov, podjetnikov in verskih uslužbencev bo danes prejelo 350 €. Sledi še mnogo drugih ukrepov in nakazil za lažje premagovanje #korona krize.#VladaRS #ukrepivlade #SkupajZmoremo pic.twitter.com/um2AcEFaJU

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 24, 2020

Edini podatki, ki jih država zahteva so številka potnega lista oziroma osebne izkaznice, davčna številka, ime, priimek, naslov in vrsto dejavnosti, s katero se ukvarjajo. V nekaj dneh so nato dobili 5000 evrov.

Ta znesek po prepričanju nemške vlade zadostuje za tri mesece za samozaposlenega. Po treh mesecih lahko ponovno zaprosijo za pomoč, če bi potrebovali več denarja.

Ob tem podjetja s pet do deset zaposlenimi dobijo 10.000 evrov, pri čemer bodo morala podjetja, ki bodo prejela od 10 tisoč evrov naprej, ta denar tudi vrniti, tistim z manj pa ne.

Podobno je tudi v Avstriji, zapisi na družbenih omrežjih pa kažejo, da se ljudje dobro zavedajo, kako mačehovsko je slovenska vlada ravnala v primeru slovenskih samozaposlenih.

Njihove predloge je povsem ignorirala, enako se je zgodilo tudi z večino predlogov dopolnitev #PKP1 v okviru #PKP2.

Povedano drugače: država je samozaposlenim s tem jasno povedala, da jo zanimajo le interesi »velikega kapitala«, ne pa samozaposlenih, ki jih ima očitno za nekakšne neorganizirane mezdne delavce, ki so še v slabšem položaju od delavcev v industriji, saj za seboj nimajo močnega sindikata.

Vlada RS se je fotografirala z maskami FFP2, ki jih primanjkuje za zascito zdravstvenih delavcev pri delu s COVID-19 bolniki. Poleg tega manjka fizicni razmik 2 metrov, najpomembnejsu ukrep proti sirjenju koronavirusa. S cim so si zasluzili visje place? pic.twitter.com/xom1jwI51y

— Andrej Trampuz (@TrampuzAndrej) March 23, 2020

Na vse to pa so samozaposleni opozarjali že pred sprejemom #PKP1.

Številni samozaposleni so bili namreč razočarani nad predlaganimi ukrepi vlade in zato v okviru svoje Civilne iniciative predlagali spremembe, ki bi vsaj omilila njihovo diskriminacijo na trgu dela.

Prav zato se je odzvala Civilna iniciativa Tudi mi smo (samo)zaposleni in na predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je Vlada RS sprejela 29. marca 2020 podala več dodatnih predlogov.

Vendar pa v prvem interventnem zakonu njihovi predlogi niso bili uslišani.

Kaj vse je torej narobe in zakaj je vlada samozaposlene znova pustila na cedilu?

Samozaposleni ne zahtevamo doživljenjskih zalog Nutelle ali brezplačnih blow jobov, ampak samo to, kar nam pripada, ker leta in desetletja vlagamo v sistem, ki naj bi nas zaščitil v situaciji, v kakršno smo bili pahnjeni in nekaj sočutja in solidarnosti. Kot vsi ostali. Dijobono.

— dr. GeneralAwesomeness (@_MegWhite_) March 31, 2020

Glavna težava neživljenskega predloga vlade je, da ne upošteva specifičnih pogojev delovanja SP-jev v Sloveniji.

Eden od večjih problemov pa je tudi javna objava izjav tistih, ki bodo za pomoč zaprosili, saj je ta izjava očitno diskriminatorna.

Zakaj se mi zdi, da bodo samozaposleni tako ali drugače vrnili tole pomoč?

— Darko Ante Portas (@DarkoAP) March 31, 2020

Zanimivo je, da takšne diskriminatorne ukrepe predlagajo stanke, ki so menda bolj desne in ves čas poudarjajo, kako zelo skrbijo za podjetnike.

Toda samozaposlenih očitno ne jemljejo resno.

Ali, kot so zapisali v Civilni iniciativi samozaposlenih:

»Ta pogoj odločno zavračamo. Vsi podatki vezani na FURS so davčna tajnost in tudi v tem primeru moramo to spoštovati. Država ima vse instrumente nadzora, ki jih lahko uporabi v tem primeru. Naj dodamo: status samostojnih podjetnikov že pred korona krizo ni bil urejen. Tovrstna javna objava bo spodbudila še dodatno stigmatizacijo samostojnih podjetnikov samozaposlenih, ter jim v nadaljnje oteževala poslovanje zaradi bonitetnih ocen. Ob tem se sprašujemo, zakaj drugim segmentom gospodarstva, ki bodo prav tako deležni pomoči, tega ni potrebno javno objavljati? To ocenjujemo kot sistemsko obliko diskriminacije.«

Svoje izkušnje so na družbenih omrežjih delili tudi nekateri uporabniki, samozaposleni, ki so neposredno prizadeti zaradi krize, pa tudi odziva države.

Samozaposlena sem že skoraj 10 let. Sem freelance prevajalka in svoje delo obožujem, čeprav je neznosno podcenjeno in mi ne omogoča niti lagodnega življenja v sedanjosti, kaj šele varčevanja za prihodnost.

— dr. GeneralAwesomeness (@_MegWhite_) March 31, 2020

Izpostavljamo predvsem zapis uporabnice Twitterja dr. GeneralAwesomeness, ki je »iz prve roke« opisala svojo izkušnjo: »Samozaposlena sem že skoraj 10 let. Sem freelance prevajalka in svoje delo obožujem, čeprav je neznosno podcenjeno in mi ne omogoča niti lagodnega življenja v sedanjosti, kaj šele varčevanja za prihodnost.

Prevajanje je moja stroka in poklic, za katerega sem se izučila, zato raje živim v pomanjkanju, kot da bi se kot večina svojih kolegov vdala v usodo, se zaposlila kot tajnica-prevajalka v kakšnem podjetju ali se preusmerila v drug poklic.

Ko berem komentarje o 'privilegijih' s.p.-jev, mi gre na bruhanje. V življenju še nisem bila na dopustu, ne hodim na počitnice, nikoli nisem imela avtomobila, nikoli kredita, nimam hiše, nimam stanovanja, vsekakor nimam barke. Nimam božičnic, regresov (wtf je sploh to).

Včasih se zgodi, da sploh nisem plačana. To pomeni, da lahko dan in noč prevajam zastonj, ker se med poštenim ljudmi najde kak farabut, ki se odloči, da ne bo plačal. In jaz nimam sredstev/vzvodov/moči, da bi dobila svoj težko zaslužen denar. Ker sem popolnoma nezaščitena.«

»Kljub temu državi vestno in redno plačujem prispevke za socialno varnost, zdravstvo ipd. in davke, s čimer podpiram tudi vse ostale (upokojence, starše, zaposlene v javnem sektorju), čeprav sama nimam ne socialne varnosti ne pravice do bolniške, niti zdaj, sredi pandemije.

Politična elita, ki si sredi krize izplačuje višje plače in preprečuje vpogled v svojo porabo javnih sredstev, živi tudi na mojih plečih, mene in meni podobne (in veliko nas je) pa je povsem pustila na cedilu, kot vse ostale dosedanje vlade,« opozarja dr. GeneralAwesomeness.

.@JaniModern: "Imamo študente, ki komaj živijo in imamo študente bogatih družin. Vsem pa smo dali 150 evrov. Je to pravično? Je to solidarno? Je to argumentirano? Po drugi strani samozaposleni morajo dokazovati, da jim je padel promet."

— Stranka SMC (@StrankaSMC) March 31, 2020

»Vsak nov predlog ukrepov, ki ga sproducirajo, vsebuje kak 'catch', zaradi katerega je nesmiseln in neživljenjski za večino samozaposlenih. Od nas npr. zahtevajo, da osebne podatke objavimo javno, če želimo prejeti pomoč. Zakaj smo mi edini, ki moramo to storiti? Nismo ljudje?

Je to premišljena strategija, ki naj bi nas odvrnila od koriščenja pomoči? Mar politika računa na strah pred jezo, sovraštvom in ovaduškim duhom nekaterih naših sodržavljanov, ki že zdaj gojijo predsodke do s.p.-jev? Samo poglejte komentarje pod člankom na 24ur. To. Ni. Normalno.

Ta ovaduški duh in sovraštvo sta se pokazala pred nekaj dnevi v vsej svoji lepoti v aferi avtomobilske tablice, zato ne mi trobit, da pretiravam. V kriznih časih, ko smo vsi prestrašeni in prikrajšani, se nekateri potešijo z udrihanjem po drugih.

Poleg tega bi pogoj, da so naši podatki javni, močneje prizadel ženske, ki smo že tako ob vsakem javnem izpostavljanju bolj podvržene nadlegovanju in nasilju neravnovešencev. Morda vlada računa ravno na naš strah. Zakaj je vedno treba prišparati na najšibkejših? ...« se sprašuje dr. GeneralAwesomeness.

Kaže, da bi res potrebovali ločeno ministrstvo za malo gospodarstvo. Preveč samozaposlenih bo oškodovanih zaradi karantene, a ne bodo dobili pomoči, ker birokratski pisci zakona ne razumejo njihovega poslovanja. Sicer je še čas za amandmaje @IgorZorcic

— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) March 31, 2020

Podrobnejšo kritiko ukrepov vlade in konkretne predloge izboljšav sicer potrebnih ukrepov, ki gredo v pravo smer, vendar so še vedno nezadostni in neprijazni do samozaposlenih, pa si je mogoče prebrati tudi na spletni strani civilne iniciative Tudi mi smo (samo)zaposleni.

Tudi Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam je razočarana, da koalicija pri dopolnilih k predlogu obsežnega zakona o interventnih ukrepih za blažitev posledic izbruha koronavirusa večine predlogov sindikatov ni upoštevala.

Kljub temu, da je drugi protikorona zakon nekoliko omilil absurdna določila prvega, so bistvene pomanjkljivosti ostale - javna objava izjave samozaposlenega in preračunavanje dohodkov samozaposlenega na isto obdobje iz lanskega leta, kar je pri pogosto nerednih dohodkih samozaposlenih prava loterija in povsem nemogoč pogoj.

Sklep Civilne iniciative samozaposlenih je zato še vedno pravilen, ali, kot so zapisali že v začetku aprila: »Po sprejetju tega zakona predvidevamo, da bo zaprtih s.p.-jev še več, kasneje bo verjetno še več dela na črno, saj je očitno, da zakon spodbuja sivo ekonomijo in čim manjši prikazani prihodek. Državi mora biti v interesu, da se gospodarstvo po korona krizi uspešno okrepi, ne pa, da ga z absurdnimi pogoji za pomoč celo zatira.

Nepojmljivo se nam zdi, da trenutna vlada pod pretvezo pomoči samozaposlenim očitno želi nabirati politične točke, obenem pa bo njihov status po krizi s tem zakonom in javno izpostavitvijo še neizmerno poslabšala.

Menimo, da je zakon pripravljen zelo nestrokovno, pavšalno, nelogično in ne v korist samostojnih podjetnikov, temveč v korist države, ki želi denar zadržati zase.«