REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Popravljanje protikoronskega paketa, napoved nacionalizacij: NSi za dvig nadomestila samozaposlenim

Popravljanje protikoronskega paketa, napoved nacionalizacij: NSi za dvig nadomestila samozaposlenimMatej Tonin, NSi

Ekonomist Jože P. Damijan se je takoj po predstavitvi vladinega »korona paketa« kritično odzval predvsem na vladni ukrep glede nadomestila plač zaposlenih na čakanju (ko država pokrije vse prispevke ter 20% neto plače), iz česar sledi, da naj bi država dejansko sofinancirala le nekaj več kot 40% skupnega stroška dela zaposlenih, ki so na čakanju.

Ta dikcija se je čez noč spremenila in zdaj predvideva, da vlada sofinancira ne več samo 20%, pač pa 80% neto plače.

Financiranje države pri delavcih na čakanju

Ocenil je, da je to bistveno bolj smiseln ukrep in pohvalil predlagatelje. Dodal je tudi, da bi bilo najbolj smiselno, da država pokrije 100% bruto stroškov dela vseh zaposlenih, ki so na čakanju ali ne morejo opravljati dela zaradi kriznih razmer in vladnih dekretov.

Toda »popravljanje korona paketa« poteka medtem tudi na drugih področjih, kar kaže, da bo končni predlog morda celo precej drugačen od prvotnega predloga.

Popravljanje korona paketa poteka medtem tudi na drugih področjih, kar kaže, da bo končni predlog morda celo precej drugačen od prvotnega predloga.

Nekaj podobnega kot Damijan predlaga NSi, vendar za samozaposlene. Za njih predlagajo znesek nadomestila v višini minimalne plače.

V NSi ocenjujejo, da je znesek mesečnega nadomestila v višini 490 evrov (oz. 70 odstotkov neto minimalne plače) za kategorijo samozaposlenih, kolikor se je omenjalo v ponedeljkovi predstavitvi smernic za krovni protikrizni zakon, prenizek.

»Gre za skupino podjetnikov, ki jih je kriza najbolj prizadela, dejansko ne smejo oziroma ne morejo delati in posledično nimajo nikakršnih prihodkov,« so zapisali v koalicijski stranki.

Dodali so, da stroški medtem ostajajo, na primer najemnina za poslovne prostore, komunalne storitve, lizingi za osnovno opremo, plačilo avtorskih pravic itd.

»K temu je treba prišteti še vse ostale nujne življenjske stroške. Predlagamo, da jim priznamo znesek nadomestila v višini minimalne plače,« so zapisali pri NSi.

Podobno rešitev predlagajo tudi pri problemu nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (na primer turistične kmetije), ki so ostali brez prihodkov.

Obenem predlagajo, da se uvede moratorij na plačilo lizingov na osnovna sredstva podjetij (po zgledu moratorija na odplačilo kreditov).

Pozivajo tudi k čim prejšnjemu oblikovanju zavezujočih varnostnih in zdravstvenih standardov za delavce, ki v tej krizi še vedno delajo.

V kriznem protikoronskem paketu smo na primer povsem pozabili na študente, ki so čez noč ostali brez prihodkov. Predlagamo, da sledimo predlogu Študentske organizacije Slovenije.

Želijo pa tudi, da se ponovno pregleda upravičence do kriznega dodatka (ta je predlagan npr. za upokojence z nizkimi pokojninami) in se k njim prišteje nekatere kategorije prebivalcev, ki so po njihovi oceni povsem neupravičeno izpadle.

»V kriznem protikoronskem paketu smo na primer povsem pozabili na študente, ki so čez noč ostali brez prihodkov. Predlagamo, da sledimo predlogu Študentske organizacije Slovenije so zapisali.

 Eden izmed predlogov se nanaša tudi na pospešeno digitalizacijo javne uprave in sodišč in uvedbo »poslovanja na daljavo«.

NSi je v ta namen že pred časom pripravila resolucijo Pametna Slovenija in želi, da se tudi z omenjenimi rešitvami javna uprava in sodišča približajo državljanom.

Predlagajo tudi financiranje zasebnih izobraževalnih zavodov in dijaških domov, ki enako kot javni ne morejo opravljati svoje dejavnosti. »Zaenkrat pristojno ministrstvo ni izdalo še nobenih smernic, po katerih bi omenjenim zavodom pokrivalo izpad dohodka,« so zapisali pri NSi.

Seveda se zastavlja tudi vprašanje - od kod bo prišel denar za vse to? Denar, ki ga doslej ni in ni bilo ...

Obenem je bila doslej glavna ideologija NSi in podbnih strank zmeraj privatizacija in več zasebne pobude povsod - ne pa več državnega intervencionizma. Toda časi se očitno spreminjajo.

Odgovor na to zakaj se spreminja celo NSi je zapleten, vendar pa deloma na to vprašanje odgovrarja znova Jože P. Damijan, ko citira predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija.

Mario Draghi
Mario Draghi

»Draghi pove (za mnoge) neprijetno resnico, da bo ves strošek te krize, to je vse izpadle dohodke in ves povečan zasebni dolg, prevzela v svoje bilance država. Tako kot v vsaki veliki vojni. Zasebni dolg bo izbrisan, navaditi se bomo morali na to, da bo visok javni dolg še dolgo stalnica v našem življenju. Tako kot po vsaki veliki vojni,« opozarja Jože P. Damijan.

Po domače rečeno, prišlo bo do postopne vendar obsežne nacionalizacije gospodarstva.

Zaradi epidemije koronavirusa bodo najprej centralne banke v neomejenih količinah financirale fiskalno politiko (čeprav na začetku posredno prek nakupov državnih obveznic na sekundarnem trgu, kot sta ECB programa APP in novi PEPP; kasneje bodo ukinili še ta obvod prek finančnih institucij).

»ECB je za nov program PEPP (750 milijard €) ukinila zgornjo mejo, koliko obveznic ene države lahko kupi posamezna nacionalna centralna banka (v programu APP je bila omejitev na 33%). To de facto pomeni, da lahko vsaka nacionalna centralna banka teoretično financira tudi samo svojo lastno državo (odkupuje zgolj obveznice svoje lastne države). Na koncu procesa bodo centralne banke ta dolg države odpisale (saj so lastnice centralnih bank itak države) in ker je bil ta virtualni denar itak ustvarjen iz nič. Gre zgolj za številke, zapisane v spominu na računalnikih. 'Delete.'

Drugič, ker se bo kriza zavlekla in bo okrevanje počasno, bodo države za spodbuditev agregatnega povpraševanja kmalu začele izvajati helikopterski denar tudi za prebivalstvo v obliki transferjev gospodinjstvom (to lahko imenujete tudi univerzalni temeljni dohodek ali solidarnostni prispevek ali državljansko rento ipd.).

Tretjič, dosedanja lastniška razmerja se bodo zabrisala. Po domače rečeno, prišlo bo do postopne vendar obsežne nacionalizacije gospodarstva. Začelo se je s podržavitvijo letalskih družb, sledijo ključne javne storitve (bolnišnice, javni prevoz, oskrba z vodo, plinom in električno energijo), nato sledijo panoge, ki so strateškega pomena za državo – od živilske in kemične industrije naprej. Drugače se ne da učinkovito voditi države v vojnih razmerah.«

Delite članek