sobota, 30. november 2024 leto 29 / št. 335
V Srbiji prebivalcem na izbiro pet cepiv v milijonskih odmerkih, v Sloveniji nabava zgolj enega in s polžjo hitrostjo
Skupna evropska strategija nabave cepiv se je znova sprevrgla v mesarsko meddržavno klanje za cepiva.
In v tem boju majhna Slovenija, ki nabavlja cepiva le znotraj Evropske unije, povsem očitno - izgublja.
Evropska komisija se je namreč v imenu celotne Unije s proizvajalci dogovorila zgolj za garancije o dobavi.
Prodam cepivo farmacevtske firme Cepimovasenkratinnikoliveč. Cena sitnica. pic.twitter.com/PwVn2FKgVV
— Josef von Mlinaritz podpira galaktično vlado (@meteoriterain) January 5, 2021
Točno kdaj in koliko odmerkov cepiva bo dobavljenih - ni jasno.
Problem je tudi to, ker je evropska agencija za zdravila EMA doslej odobrila le cepivo dveh dobaviteljev od skupno šestih, s katerimi se je pogajala EU, to sta Biontech/Pfizer in Moderna.
Obe podjetji trenutno lahko pošljeta le manjše količine, zato pa tudi evropske države v splošnem cepijo zelo počasi.
Pri tam naj bi nekatere večje članice že pokupile dodatne količine cepiva Moderne, države kot so Poljska, Belgija, Češka, Estonija, Bolgarija, Slovenija in Slovaška pa naj bi pri tem naročilu ostale praznih rok, je poročal Spiegel.
Niso pozabili, zavestno so izpustili priložnost, da nas lahko dlje časa držijo pod kontrolo in, da lahko potem pozneje cepivo nabavljajo preko svojih podjetij z ogromnimi provizijami.Dobro si zapomnite cene cepiv zdaj in primerjajte to potem, čez kako leto pa boste dobili odgovor
— Rok Antolin (@RokAntolin) January 11, 2021
Slovenski predsednik vlade Janez Janša je to sicer zanikal, toda zanikanja ni podkrepil z dokumenti.
Kar šteje, pa so podpisane pogodbe, ki jih ni.
Povzemam: 1) od 160 milijonov odmerkov Moderninega cepiva za EU naj bi nekatere članice dobile bistveno manj, kot bi jim pripadalo po sprejetem razdelitvenem ključu;
— Igor Evgen Bergant (@IEBergant) January 10, 2021
V vsem tem jo lahko bolje odnesejo države, ki svoje usode niso povezale samo z evropskimi proizvajalci in naročanjem cepiv preko Evropske komisije.
Med članicami EU je to pot poskusila ubrati Madžarska, a neuspešno.
Madžarska je svoje strokovnjake poslala v Rusijo in se poigravala z idejo, da bi lahko sama proizvajala rusko cepivo »Sputnik V«, toda na koncu se za to ni odločila.
Evropska agencija za zdravila (EMA) jih je namreč opozorila, da Sputnik V ni na njihovem seznamu cepiv in da bi uvedba Sputnika V v EU lahko »spodkopala varnost in učinkovitost cepiv«, ki so odobrena v EU.
How pro-Kremlin disinformation campaign on COVID-19 developed? A timeline shows how the first claims about NATO secret labs appeared in January. Now the focus has shifted on vaccines. https://t.co/H7Oh7Xj2Db pic.twitter.com/9DoGy18NDd
— EUvsDisinfo (@EUvsDisinfo) August 1, 2020
Analitiki menijo, da je to tudi rezultat obrambe farmacevtskih monopolov, kjer EU ščiti predvsem svoje proizvajalce na svojem, zaprtem trgu, Rusija pa si prizadeva prav zato tudi z dvomi v nova evropska cepiva spodkopati zaupanje v le-te.
Tako na primer evropska zunanjepolitična služba celo v Azerbajdžanu objavlja dolg seznam »dezinformacij Kremlja« o cepivih zoper Covid-19.
Po drugi strani pa številni evropski mediji že dolge mesece širijo neresnice o cepivu Sputnik V kot o menda »nezanesljivem«, ki ni bilo preizkušeno na dovolj velikem številu prebivalcev, čeprav je to »vektorsko« cepivo izdelano na podlagi dveh človeških adenovirusov, ki so del človeštva že več desetisoč let in jih najdemo v okoli 200 drugih že znanih cepivih.
In glede na to je bil »skrajšan« čas testiranja tretje faze v začetku izdelave cepiva v obdobju pandemije - povsem razumljiva strategija.
Seznam teh člankov evropskih in ameriških medijev, ki enostransko dajejo v nič Sputnik V pa bi bil še veliko daljši od ruskega.
In pri tem ne pomaga veliko, da je celo nemška kanclerka Angela Merkel menda »odprta« za izdelavo cepiva Sputnik V v Evropi.
Germany's Merkel 'open' to producing Russian Covid vaccine in the EU https://t.co/e5zpQT99AU
— Josh HARMAN K.E. (@UnitedS96114853) January 8, 2021
S tem ruskim cepivom so medtem že cepili milijon ljudi.
V Slovenijo, ki je v zadnjih dnevih res pričela cepiti prebivalstvo nekoliko hitreje, medtem prihajajo cepiva v smešno majhnih količinah.
Glede na decembra v državnem SiOL-u objavljeno tabelo bo Slovenija do konca marca leta 2021 dobila komajda 247 tisoč odmerkov cepiva.
Ker sta za cepljenje potrebna dva odmerka v razmaku 21 dni, bo to zadostovalo za dobrih 120 tisoč posameznikov.
Toda za več ko 60 odstotno precepljenost bi Slovenija potrebovala najmanj dva milijona doz, za nekaj čez milijon ljudi.
Fafangel: Nič nam ne pomaga visoko učinkovito cepivo v majhnih količinah, ki bo dostopno čez ne vem koliko časa https://t.co/6l3yftHXWi pic.twitter.com/KKYH2Wcljl
— RevijaReporter (@RevijaReporter) January 11, 2021
S takšno polžjo hitrostjo se bo cepljenje vleklo še vse leto!
Si Janševa vlada tega morda - želi?
ali princ teme vidi cepivo kot sovraznika?
— Petar Repac (@prepac) January 11, 2021
bomo kmalu videli....
In zakaj imajo drugje več cepiv - na milijone odmerkov več cepiv?
Pojavlja se zanimivo vprašanje: Ali je PV prodal količine cepiva, ki naj bi jih dobila Slovenija , nato pa naj bi na trgu ponovno kupil cepivo(seveda po višji ceni) in nato po že znanem scenariju pobasal mastno provizijo. Vse že videno, ker tak posel obvlada.
— tom z. (@tom44232791) January 11, 2021
Zdi se, da je podobno tudi na Hrvaškem ...
Nekdo mora testirati cepivo. Pa ja ne bodo tega počeli na navadnih ljudeh, kot nacisti!
— MiranO (@MiranOrnik) January 11, 2021
Dober drugačen primer je prva južna pridružena članica EU, ki pa še ni članica EU in lahko cepiva nabavlja brez evropskih omejitev – na svetovnem trgu.
Srbija je prva država v JV Evropi, ki je s cepljenjem pričela že nekaj dni pred Slovenijo.
Tudi v Srbijo evropska cepiva prihajajo po kapljicah.
Januarja bo na primer dobila »dodatnih« 18.525 odmerkov Pfizerjevega cepiva, kar ni nepomembno, vendar je - glede na število prebivalcev – skoraj zanemarljivo.
Toda od včeraj se lahko ljudje prijavljajo za cepljenje v Srbiji tudi elektronsko in prek posebnega centra, na voljo pa bo več cepiv.
Kot je rekla predsednica srbske vlade Ana Brnabić, se bodo vsi, ki se bodo želeli cepiti, lahko cepili s katerimkoli cepivom, ki je odobreno.
»Ljudje bodo lahko povedali, ali se želijo cepiti s katerimkoli odobrenim cepivom, ali cepivom določene vrste, da bi v sistemu lahko načrtovali potrebe in vse te številke vključili v načrt množičnega cepljenja,« je dejala.
Prebivalci si bodo torej lahko izbrali cepivo, ki ga želijo prejeti.
TANJUG | Danas stiže 19.500 Fajzerovih vakcina, do kraja nedelje vakcinacija 11.000 ljudi https://t.co/nKY2rLY8ou pic.twitter.com/GEJ8JFrgir
— Tanjug (@TanjugNews) January 4, 2021
Te svobode v Sloveniji, članici EU - žal ni.
Do konca januarja bodo v Srbiji najmanj štiri cepiva (celo pet!) velikih svetovnih proizvajalcev.
Srbija bo do konca januarja imela na voljo dva milijona cepiv različnih proizvajalcev, februarja pa pričakuje še od 1,3 do 1,5 milijona cepiv.
DW: #Merkel odgovorna za sporo vakcinisanje https://t.co/OQZ1GgRYVx pic.twitter.com/aojxGbzwWk
— Federalna.ba (@Federalnaba) January 5, 2021
Za državo z okoli sedmimi milijoni prebivalci bo to dovolj, da se cepljenje konča najpozneje do maja ali junija letos.
To spominja na nekatera množična, uspešna cepljenja v nekdanji Jugoslaviji.
Ena doza ruskega Sputnika V stane ob tem precej manj kot doza Pfizerjevega cepiva – okoli deset dolarjev, učinkovitost pa naj bi bila nad 95-odstotna.
Ob tem je šestega januarja ruski fond za direktna vlaganja (RDIF) objavil, da je z vlado Srbije podpisal sporazum o dostavi dveh milijonov cepiv Sputnik V.
To niso obljube, pač pa konkretne pogodbe.
Ana Brnabić je ob tem potrdila, da ima Srbija tudi že »dogovore« za dostavo osmih milijonov odmerkov cepiv, kar je dovolj za štiri milijone prebivalcev.
Poleg »Pfizerjevega« cepiva bo na voljo tudi kitajsko cepivo Sinofarma, ki je že izdal dovoljenje za izvoz, ob tem pa bo na voljo tudi cepivo Moderne in Sputnika V.
Znan je tudi načrt cepljenja. V naslednjih 10-dnevih naj bi bili cepljeni vsi zdravstveni delavci in zaposleni v centrih za starejše, nato sledi 1B faza in cepljenje vseh starejših od 75 let ter starejših od 65 z rizičnimi obolenji, kar je skupaj 720.000 ljudi v prvi fazi.
Nato sledijo pripadniki policije, vojske, državne uprave, učitelji, zatem pa osebe mlajše od 50 let s faktorji tveganja, nato pa starejši od 50 let ne glede na stopnjo tveganja.
Zatem sledi skupina 1,7 milijona vseh preostalih. Če to primerjamo s stanjem v Sloveniji so razlike očitne.
Hej @MinZdravje @vladaRS @NIJZ_pr ... svinčnike v roke in tole prepisat... potem pa cepivo naročit in začet ali pa vsi letite!
— Karan Tena (@mfaganel) January 11, 2021
Problem pa je, ker @JJansaSDS ne verjame v cepljenje... poglejte komu sledi na Parlerju ali karkoli že to je... https://t.co/S0bOrR9Lbg
Kje so vsaj stotisoči in milijoni cepiv za Slovenijo, kje je podroben načrt cepljenja?
V Sloveniji bo vsak osebni zdravnik v prvem tednu cepljenja dobil le deset odmerkov za svoje najstarejše paciente.
Slovenija je omejena na nabave v EU in žrtev bitke med monopoli, ob tem pa očitno tudi sama ni naredila dovolj, da bi si, kot je poročal Spiegel, zagotovila dodatne količine cepiva Moderne.
Ob vsem tem Janševa vlada še zmeraj ni predstavila jasnega načrta cepljenja.
Ključni mejnik v boju proti pandemiji covida-19 je varno, učinkovito cepivo in predvsem široko dostopno cepivo, se strinjajo strokovnjaki. Slovenija pošiljko Moderninega cepiva pričakuje v torek, ko naj bi prispelo prvih 1200 odmerkov. https://t.co/tV7hogUzc4
— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) January 11, 2021
Medtem ko po svetu marsikje že potekajo množična cepljenja, v Sloveniji državljani še vedno stojijo v vrstah – za množično testiranje s nezanesljivimi »hitrimi testi«, kar so druge države uvajale in preživele že poleti in zgodaj jeseni.
Slovenija ima zato v primerjavi v s članicami EU v boju proti koronavirusu resen fazni zaostanek.
Ampak to ni najhuje: najhuje je, da se iz pišmevuhovskega odnosa Janševe vlade zdi, da vlada nima nič proti temu, da se pandemija »vleče« in traja čim dlje, še najmanj do poletja ali konca leta.