USAID, NED, Internews: Ameriške »nevladne« in medijske bombe v temeljih nasprotnic in zaveznic – tudi Slovenije!

Razkrivanje ameriške »pomoči« raznim »civilnodružbenim« organizacijam s strani novega ministrstva DOGE, ki ga v ZDA vodi Elon Musk, je pokazalo, na kakšen zlonameren način je bila ta pomoč usmerjena za to, kar je po mednarodnem pravu prepovedano – za izvajanje prikritih intervencij v notranje zadeve držav.

In to praviloma držav, ki so demokracije, ne glede na to, da morrda niso brez težav.

Izkazalo se je, da so civilnodružbene nevladne organizacije in celo mediji v številnih od teh držav - celo BBC v Združenem kraljestvu -  tako odvisni od tuje pomoči ameriške vlade, da brez ameriškega denarja skorajda sploh ne morejo več delovati.

Toda, ali so nevladne organizacije, ki so do te mere financirane s strani države, celo tuje države - sploh nevladne?

Očitno ne.

Vse kaže, da je velika večina medijev, ki jih prebirajo državljani in nevladnih organizacij, ki usmerjajo njihovo delo, v rokah - vlad.

Oziroma - v rokah ameriške vlade. 

Oziroma je vsaj tako bilo do zdaj.

Na to je svoj čas opozarjal tudi ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange.

ASSANGE ON USAID: ‘CIVIL SOCIETY IS A FABLE’

Assange exposed how NGOs have been co-opted into political weapons, arguing that civil society is no longer independent but a “buyer’s market” for influence:

“The last forty years have seen a huge proliferation of think tanks and… pic.twitter.com/wbWQYxFEuQ

— Mario Nawfal (@MarioNawfal) February 12, 2025

»V zadnjih štiridesetih letih je prišlo do velikega širjenja možganskih trustov in političnih nevladnih organizacij, katerih namen je, pod vsem besedičenjem, izvrševanje političnih načrtov preko posrednikov.«

Izpostavil je zlasti USAID, Freedom House in razne dogodke »civilne družbe« kot nosilce zahodnih političnih interesov, ki se maskirajo kot množični aktivizem.

Ameriška »pomoč« se je v velikih količinah stekala tudi v države nekdanje Jugoslavije, predvsem na Balkanu.

Vendar so ob tem velike denarje dobivale in jih še dobivajo tudi razne organizacije iz Slovenije.

Na Balkanu in v državah Bližnjega vzhoda, nekdanje Sovjetske zveze in Afrike se je to dogajalo preko servisa Internews.

9 out of 10 Ukrainian media outlets were funded by USAID.

Imagine the level of brainwashing this has produced. pic.twitter.com/pkUmaEb6tc

— Olga Bazova (@OlgaBazova) February 7, 2025

V tem servisu jih ni zanimala samo proizvodnja novic, pač pa tudi vpliv medijev na »družbeno in politično transformacijo« družb, in to po zahodnih modelih, kar je pomenilo propagiranje članstva v EU in zvezi NATO.

Vse te so seveda tudi propagirale vstop Ukrajine v NATO in boj Ukrajine proti Rusiji, domnevno zaradi obrambe demokratičnih načel.

Vse so ponavljale, da Ukrajina ne sme izgubiti, ker bi to bil konec mednarodnega reda in prava.

Točno tako, kot so trdili tudi vsi slovenski politiki in vsi osrednji mediji.

Po izvolitvi Donalda Trumpa pa so se te organizacije, ki so nekoč zagovarjale svobodo tiska, obrnile za 180 stopinj in pričele zagovarjati celo cenzuro in bojkot oglaševalcev za tiste, ki tudi na zahodu širijo »dezinformacije.«

To kažejo tudi izjave Jeanne Bourgault, šefice te organizacije Internews, finacirane s strani ameriške »vladno-nevladne« agencije USAID, ki je zahtevala sestavljanje »izključevalnih list« za oglaševalce zaradi cenzure domnevnih »dezinformacij«.

Kritike so letele predvsem na tedanji Twitter, poznejši X in sorodne platforme.

Njena organizacija je dobila na stotine milijonov dolarjev, ona sama pa je imela prav tako skoraj pol milijona dolarjev plače.

USAID je poslal skoraj pol milijarde dolarjev (472,6 milijona dolarjev) prek te praktično neznane nevladne organizacije, ki jo v 95 odstotkih financira ameriška vlada, »Internews Network« (IN), ki je »sodelovala« z 4.291 mediji, v enem letu proizvedla 4.799 ur oddaj, ki so dosegle do 778 milijonov ljudi, in »usposobila« več kot 9000 novinarjev (podatki iz leta 2023).

IN je podprl tudi pobude za cenzuro družbenih medijev.

Operacija zahteva »pisarne« v več kot 30 državah, vključno z glavnimi uradi v ZDA, Londonu, Parizu in regionalnimi sedeži v Kijevu, Bangkoku in Nairobiju.

Vodi ga Jeanne Bourgault, ki si odreže plačo 451 tisoč dolarjev na leto, urad pa je bil v praznem, ruiniranem poslopju.

Bourgaultova je v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja delala na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi, kjer je skrbela za proračun v vrednosti 250 milijonov dolarjev, in v drugih uporih ali spopadih v kritičnih časih, preden je uradno prešla na delo iz USAID v IN.

Biografija Bourgaultove in drugih ključnih ljudi ter članov upravnega odbora je bila pred kratkim izbrisana s spletne strani, vendar je še vedno dostopna na http://archive.org.

Zapisi kažejo, da upravnemu odboru sopredsedujeta demokratski simpatizer Richard J. Kessler in Simone Otus Coxe, žena milijarderja NVIDIA Trench Coxe, oba glavna demokratska donatorja.

pic.twitter.com/cv0mmI2GZl

— WikiLeaks (@wikileaks) February 8, 2025

Leta 2023 je Bourgaultova ob podpori Hillary Clinton ustanovila sklad IN v vrednosti 10 milijonov USD pri Clintonovi globalni pobudi (CGI).

IN ima najmanj šest lastnih podružnic pod nepovezanimi imeni, vključno z eno s sedežem na Kajmanskih otokih.

Od leta 2008, ko se začnejo elektronski zapisi, je več kot 95 % proračuna IN zagotovila vlada ZDA, poroča WikiLeaks.

Paradoksalno je, da je bil Internews ustanovljen med hladno vojno za spodbujanje odprtega dialoga med ZDA in Sovjetsko zvezo je na koncu podpiral »neodvisne« medije, ki so zagovarjali »barvne revolucije« v Srbiji, Ukrajini, Gruziji, Kirgiziji in drugje v svetu ter promovirali – širitev zveze NATO, kar so največji ameriški strategi tistega časa, predvsem George Kennan, označili za največjo ameriško zunanjepolitično napako.

Internews je bil sprva, še v času hladne vojne, sicer namenjen zmanjšanju sovražnosti med vzhodom in zahodom.

Namesto tega pa so ga USAID in zahodne elite spremenile v propagandni stroj za širitev Nata, ki je pomagal zanetiti drugo hladno vojno.

In prvo novo veliko vojno v Evropi, v Ukrajini.

V tem delovanju sta povezana tudi USAID in ameriški NED.

In če pogledamo financiranje nekaterih slovenskih nevladnih organizacij (NVO), lahko hitro vidimo, da jih v pomembni meri napajajo prav ameriški NED, Evropska komisija in nordijske države, vsi izraziti zagovorniki cenzure spleta.

Pomagali so usvariti globalni aparat za nadzor informacij - tak, ki ga je mogoče kadarkoli usmeriti proti katerikoli državi.

Kar se je začelo v Srbiji, Gruziji in Ukrajini se je nato vrnilo domov, na zahod, ko so tarče postali zagovorniki Brexita, volivci MAGA in kritiki na X.

Najprej so ščitili »demokracijo« v tujini.

Potem pa so »ščitili demokracijo« v zahodnih državah, s cenzuro.

V to spadajo tudi razne platforme za »preverjanje dejstev«.

V bistvu pa so se ukvarjale s cenzuro mnenj in kot napačna dejstva razglašali legitimna mnenja, kar je bilo tudi v nasprotju s sodbami Evropskega sodišča za čovekove pravice (primeri Lingens in drugi).

Uradna politika USAID/Internews (iz leta 2024) si namreč prizadeva za »deplatformiranje«, brisanje objav, pregon, globalne predpise in pritisk na internetna podjetja zaradi »boja proti dezinformacijam«.

Uradno gre za delovanje, ki naj bi »ščitilo javnost«, a zaradi ohlapnih pojmov in pomanjkanja vsebinske opredelitve dezinformacij gre v resnici za cenzuro drugače mislečih.

Ogromne količine denarja za takšne projekte je tudi v Sloveniji dala Evropska komisija, skupaj z nordijskimi državami, veleposlaništvom ZDA in ameriškim NED-om, ki je še ena krinka za organizacijo, ki je prevzela nekatere funkcije ameriških tajnih služb.

V Sloveniji takšno vlogo cenzorjev izvaja več civilnodružbenih organizacij, v zadnjem času pa predvsem Oštro, organizaciji, ki ji je proračun skokovito narasel v le nekaj letih.

Veliko denarja dobiva tudi preko NED, National Endowement for Democracy, ki je ena od transmisij ameriške globoke države - iste, ki jo je Trump pravkar razstavlja in uničuje.

Gre za specialiste za medije, posredno pa za izvajanje sprememb režimov in vplivanje na javno mnenje.

Za svoja nedela so tudi bogato nagrajeni.

Med drugim so spremljali tudi, kje se nahaja »rusko premoženje« (zakaj ne ameriško?) in objavili vrsto člankov o Putinu (ozoroma osebam, ki naj bi bile domnevno povezane z njim, da je to res Putinovo premoženje - dokazov ni), predvsem pa so z raznimi neutemeljenimi žaljivkami obkladali in ocenjevali različne objave v slovenskih medijih, vse pod krinko »preverjanja dejstev«.

Da so tuji donatorji »velikemu fantu«, nekdanjemu predsedniku ZDA Joeu Bidnu in njegovemu z njegove strani pomiloščenemu sinu Hunterju nakazali okoli 30 milijonov dolarjev nepojasnjenih vplačil, tega pa seveda niso opazili, tudi celotne zgodbe o laptopu iz pekla ne. 

Večkrat so neutemeljeno napadali tudi Insajder. 

V enem od primerov so ob sklicevanju na zgolj neko popolnoma nepomembno ameriško strokovnjakinjo poskusili dokazati, da je naša ocena, da imajo ZDA nižji prag za uporabo jedrskega orožja (kar je pozneje znova dokazala Rusija, ki je svojega dodatno znižala, ZDA pa ga niso, ker jim že zdaj omogoča tudi prvo uporabo jedrskega orožja).

Šlo je za neverodostojno obrambo politike ZDA. 

Tudi Insajder se je zato znašel pod pritiskom nekaterih oglaševalcev, zahteve po oglaševalskem bojkotu naše strani pa so širili tudi nekateri novinarji osrednjih medijev, na primer bruseljski dopisnik Dela Peter Žerjavič.

A če pogledamo financiranje slovenskih nevladnih organizacij (NVO) lahko hitro vidimo, da jih v pomembni meri finacirajo prav ameriški NED, Evropska komisija in nordijske države, vsi izraziti zagovorniki cenzure spleta.

Nordijske države in Evropska komisija ter seveda Sorošev Open Society Found v veliki meri financirajo tudi slovenski Mirovni inštitut, ki o vojni v Ukrajini nima prav nič drugačnih pogledov kot vojnohujskaška evropska politična vrhuška.

V svojem zadnjem poročilu je Mirovni inštitut seveda pravoverno zapisal, da je v Rusiji preganjanih in zaprtih sto tisoče ruskih nasprotnikov Putinove politike in napada na Ukrajino.

»O slednjih ne vemo skoraj nič, le od časa do časa slišimo za kakšno od teh tragičnih zgodb, kot je tista o Alekseju Moskaljovu, ki so ga lani zaprli, ker je njegova hči narisala protivojno risbo," so dodali.

Rusija je de facto v vojni, v katero je bila potisnjena in seveda v taki državi veljajo drugačna merila svobode govora. 

Marsikaj se lahko interpretira kot vojna propaganda, a napihnjene številke, ki jih navajajo so daleč od resnice, veliko hujši primeri v Ukrajini pa jih prav tako niso ganili, razen primera enega ukrajinskega mirovnika, kar postavlja vprašanje pod njihovo

verodostojnost. 

In kako je organizacija, ki naj bi imela v svojem temelju prav delovanje za mir ocenila začetek vojne v Ukrajini?

V celoti so sprejeli neutemeljeno, lažnivo, propagandno govorico NATO pakta in Evropske komisije - tiste, ki jih tudi obilno zalaga z denarjem (njihov zadnji proračun je bil 1,3 milijona evrov).

Denar dobijo tudi preko drugih transmisij, ki so vidne iz ilustracij.

»Pred natanko tridesetimi leti, februarja 1992, se je začela vojna v Bosni in Hercegovini, ki je imela daljnosežne posledice za nas, za regijo in svet po letu 1989. Takrat smo mislili, da se »v Evropi« kaj takega ne more ponoviti. Z napadom Rusije na Ukrajino so se vse predpostavke z zvezo Nato podprtega evropskega miru in varnosti porušile in vračamo se v hibridno vojno obdobje.

Zgroženi opazujemo in odločno obsojamo Putinov »Blitzkrieg«, ta povsem nezakonit in nezaslišan poseg v teritorij druge države, odkrite grožnje z nuklearnim orožjem, siloviti napad in razdejanje Ukrajine. Posledice bodo veliko mrtvih, razseljenih in za vedno zaznamovanih civilistov, kršitve pravic, grozi pa tudi zlom mednarodnega reda, ki je veljal v 20. stoletju. Zato pozivamo k takojšnji prekinitvi napadov in nasilja ter nujnosti reševanja problemov za pogajalsko mizo.

Čeprav je del mednarodne skupnosti retorično obsodil to nasilno dejanje, pa se kot celota zdi popolnoma nemočna in neenotna. Vzpostavljeni varnostni mehanizmi in diplomatske poti so odpovedali. EU in zahodne države so kot odgovor na obsežni napad na Ukrajino obotavljajoče sprejele zgolj ekonomske sankcije proti Rusiji, čeprav je vnaprej jasno, da ne bodo imele učinka na prekinitev napada...

Pozdravljamo proteste v Moskvi in izražamo solidarnost z ruskimi mirovniki in vsemi, ki v Rusiji in drugod po svetu nasprotujejo tej vojni. Pozivamo k pogumu in vztrajni opoziciji. Nujno je spet obnoviti mednarodne mirovniške pobude in posvetiti temi miru večjo pozornost.

Izražamo odločno podporo prebivalcem in prebivalkam Ukrajine v njihovi samoobrambi in/ali eventuelnem dogovarjanju o miru. Zavedamo se, da je eno govoriti o miru v Ljubljani ali Moskvi, nekaj povsem drugega pa, ko po tebi padajo raketni izstrelki. Evropske države morajo nujno zagotoviti takojšnjo pomoč vsem žrtvam vojne in nasilja. Meje za begunce morajo biti in ostati odprte,« so zapisali v Mirovnem inštitutu ob začetku vojne v Ukrajini.

V naslednji izjavi so zapisali, da »ni dvoma, da je ruski predsednik Vladimir Putin zagrešil neizbrisljiv vojni zločin z ukazom o napadu na sosednjo, neodvisno in suvereno državo Ukrajino, ki Rusije ni ogrožala." 

Suverena? Neodvisna, čeprav je v celoti odvisna od finančne in vojaške pomoči ZDA in EU?

Da je z osemletnimi napadi na obmejne ruske regije in z načrtovanim vstopom v NATO res ni ogrožala, čeprav bi po vstopu lahko sprožila vojno med zvezo NATO in Rusijo za Krim? 

Koga imajo za norca slovenski mirovniki?

Pozivali so k pogajanjem, a dodali, da »je konflikt prestopil stoti dan, da so okupacijske sile že zasedle in nadzorujejo petino ukrajinskega ozemlja ter da vse dosedanje sankcije zoper Putinov režim oz. Rusijo niso niti najmanj omajale njegove odločenosti za nadaljevanje agresije. Zahodno oboroževanje ukrajinskih sil zagotovo prispeva k moči njihovega odpora, kljub temu pa ni realnih izgledov, da bi ukrajinska vojska lahko v celoti pregnala agresorja s svojega ozemlja."

Da je ta agresor branil Ruse, ki so jim prepovedali govoriti njihov jezik, o tem slovenski mirovniki očitno ne vedo nič.

Opredelitev te vojne kot samoobrambne in risanje Rusije kot agresorja je v nasprotju z dejstvi, poziv Mirovnega inštituta, da ekonomske sankcije Rusiji niso dovolj pa je odkrit poziv k pošiljanju orožja in vojnemu vmešavanju EU - kar se je tudi zgodilo, čeprav so že čez sto dni (in prepozno) ugotovili, da to seveda ne pomaga.

Je pa škodilo Sloveniji. Tudi po zaslugi Mirovnega inštituta, ki ga prav tako financira slovenska vlada.

Seveda pa nobena pomoč Ukrajini ne pomaga, kadar je situacija taka, da NATO ogroža drugo velesilo, Rusijo na njeni meji.

Država, ki je eksistenčno ogrožena, bo pač naredila vse, kar lahko - tudi uničila državo, spremenjeno v udarnega ovna zveze NATO, če bo potrebno.

Vsega tega pa v Mirovnem inštitutu ne vedo in nočejo vedeti.

Ob največji vojni v Evropi po drugi svetovni vojni so popolnoma odpovedali.

Mirovni inštitut, ki poziva k vojni, to je prav takšen tip organizacije, ki so jih zahodni financerji vedno želeli imeti v svojih jaslih.

Če bi jih zanimalo slovensko javno mnenje, potem bi vedeli, da večina v Sloveniji ne podpira vojne v Ukrajini.

Ker pa jih tako obilno financirajo tuje vlade - in nedemokratično izbran politbiro našega časa, Evropska komisija - pa jim je seveda vseeno, kaj si o tem mslijo slovenski državljani.

Številne civilnodružene organizacije finance tudi skrivajo, na primer Inštitut 8. marec, katerega šefica je nagrajenka fundacije Baracka Obame in blizu tudi Hillary Clinton. 

Svojih finančnih poročil ne objavljajo.

Največ denarja dobijo od Guerilla fundacije, ta pa je znova prisesana na donacije, ki imajo izvor tudi v ameriških in evropskih državnih in paradržavnih financah ter vplivnih podpornikih, ki so prav tako blizu tistim na oblasti.

Glede na osnovno poslanstvo organizacije bi se morala organizacija posvečati pravicam žensk, vendar, na primer, ni prav v ničemer opozarjala na kršitev njihovih pravic s strani raznih»transspolnih"oseb, v resnici bioloških moških, formalno »spremenjenih" v ženske.

V tem primeru je celo Donald Trump v ZDA naredil za ženske več, kot takšne organizacije.

A message from Hillary Clinton's email addressed to a number of military officers requested different ways to stop Julian Assange.

Hillary Clinton suggested for an assassination.

"Can't we just drone this guy" pic.twitter.com/Uu4I4Gwdhm

— Barron Trump News (@TrumpBarronNews) February 12, 2025

Kakšne vrednote jo vodijo je pokazala, ko je rada šla tudi na kosilo z nekdanjo zunanjo ministrico ZDA, ki ima na vesti na tisoče življenj in si je želela ubiti tudi Juliana Assangea.

Finance lahko skrivajo, a takšne poteze povedo vse.

Enako pove veliko tudi javna podpora Nike Kovač protestnikom v Gruziji, podprtim s strani istih zahodnih finančnih kanalov in ameriške »kriminalne« USAID, ki izvajajo novo revolucijo (v resnici - puč), novi Majdan v nasprotju z demokratično voljo večine.

Nevladne organizacije, ki bi morale biti neodvisne, so zato še kako odvisne od evropskega in ameriškega denarja, njihovo delovanje pa je pogosto nedemokratično in netransparentno, če uporabimo najbolj blag izraz za njihovo početje.

Tudi v Sloveniji.

Ameriški jastreb John Bolton, ki je nekoč vodil USAID je ob slovesu od njih dobil tudi zanimivo darilo, ki ga je tudi pokazal - maketo prave ročne bombe z vgraviranim posvetilom.

John Bolton, who was head of USAID policy, shows off his farewell present: a USAID engraved hand grenade. pic.twitter.com/k45cfjaOan

— WikiLeaks (@wikileaks) February 12, 2025

Prav to darilo najbolje simbolizira, kaj takšno financiranje tujih organizacij v resnici pogosto predstavlja - vstavljanje medijskih bomb v temelje drugih držav in vmešavanje v njihove notranje zadeve.

Takšno vmešavanje je mednarodnopravno prepovedano, a se pod krinko civilnodružbenih NVO še vedno izvaja po vsem svetu in dosledno v režiji »zahoda.«