REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ivan Kramberger, »dobri človek iz Negove« po 30 letih končno - dobil spomenik

Ivan Kramberger, »dobri človek iz Negove« po 30 letih končno - dobil spomenikDobrotnik iz Negove. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Danes mineva 30 let od smrti Ivana Krambergerja, dobrotnika iz Negove in slovenskega politika, ki je umrl v skrivnostnih okoliščinah. Te še danes odpirajo vrsto vprašanj o ozadju njegove smrti. Je šlo za uboj - ali za atentat?

Ozadje skrivnosti je morda poznal tisti, ki je bil obsojen zaradi njegovega uboja. Toda tudi on ne bo več spregovoril.

V starosti 68 let je v Jurovskem Dolu leta 2019 namreč umrl Peter Rotar, ki je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obsojen umora nekdanjega kandidata za predsednika republike Ivana Krambergerja.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Peter Rotar je bil spoznan za krivega, da je 7. junija leta 1992 na predvolilnem zborovanju v Jurovskem Dolu pri Lenartu z natančno odmerjenim strelom iz lovske puške ustrelil Ivana Krambergerja, ki je bil znan tudi kot »dobrotnik iz Negove«. Krivdo je Rotar takrat najprej priznal, pozneje pa zanikal.

Krivdo je Rotar takrat najprej priznal, pozneje pa zanikal.

Zaradi atentata je bil pravnomočno obsojen na 12 let zapora, po vrnitvi na prostost pa izjav o dogodku ni želel dajati, kar je o Krambergerjevem umoru sprožilo številne teorije zarot, ki krožijo še danes.

V Jurovskem Dolu, prijetni vasici sredi Slovenskih goric, na majhnem in lično urejenem vaškem trgu, danes prav nič ne spominja na to, da se je tam pred 30 leti na tem mestu zgodil prvi in doslej edini uboj kakšnega pomembnega politika pri nas.

Ivan Kramberger je namreč to vsekakor bil. Na volitvah za predsednika predsedstva SR Slovenije spomladi 1990 mu je glas zaupal skoraj vsak peti volivec, bržkone še večjo podporo pa bi dobil tudi na volitvah leta 1992, če bi jih doživel.

Ivan Kramberger v Ljubljani Foto:Tone Stojko
Ivan Kramberger v Ljubljani. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Na volitvah za predsednika predsedstva SR Slovenije spomladi 1990 mu je glas zaupal skoraj vsak peti volivec.

Nekoč je krogla, izstreljena v idiličnem Jurovskem Dolu, končala politično kariero Ivana Krambergerja. Več kot četrt stoletja kasneje pa je prvi poskus postavitve spominskega obeležja pokojnemu predsedniškemu kandidatu ustavilo morilčevo nasprotovanje.

Kramberger je zmeraj trdil, da je predvsem nasprotnik komunizma.

»Kučana visoko spoštujem, on je velik človek. Če bom predsednik, mu bom naredil še večji spomenik, kot ga ima Kardelj, ker si ga zasluži. Volivce pa opozarjam, ne volite ga, ker je komunist. V ozadju so komunisti. To je nevarnost. Kramberger komunistov ne mara. On spoštuje Cerkev, vero, Boga, komunisti pa tega ne spoštujejo. Samo to je razlika,« je Kramberger nekoč izjavil v intervjuju za Val 202.

Svojim podpornikom je obljubil, da se bo boril za delavce in kmete, invalide ter otroke.

»Po vsem svetu komunizem propada – od Romunije do Madžarske -, edino v Jugoslaviji se še držijo stolčkov. Držijo se jih kot pijanec plota,« je dejal.

Štefka in Milan Kučan v objemu Ivana Krambergerja. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Opozarjal je tudi, da so v predelih Slovenije, kjer živijo komunisti, ceste »asfaltirane«, kmetje pa se morajo voziti po pesku.

Ivan je zmeraj trdil, da je predvsem nasprotnik komunizma.

Smrt Ivana Krambergerja je zaradi malomarno vodenega kriminalističnega postopka in izjemno hitrega sojenja vse do danes ostala kontroverzna in vir številnih špekulacij o morebitnem političnem ozadju uboja.

Če bi bile vsaj nekatere špekulacije lahko dokazane, bi uboj lahko označili za atentat.

Indici v tej smeri so v kriminalistični preiskavi izginulo sedalo stola z odtisom vojaškega čevlja, nikoli najdena krogla, naboji v hiši prijatelja, ki so se najprej pojavili in nato izginili itd.

Posredni dokazi zoper Rotarja bi tudi morali sestavljati sklenjen krog dokazov, ki ne bi dopuščal drugačnih možnih interpretacij dogodka.

Tega pa vsaj po umiku priznanja s strani obsojenca Petra Rotarja ni bilo več mogoče trditi.

Ivan Kramberger / konstrukcija umora
Rekonstrukcija umora. Vir: Posnetek zaslona

Zato je razumen dvom v uradno različico Krambergerjevega umora v Jurovskem Dolu še danes zelo prisoten med ljudmi v Sloveniji. Ker so za uboj obstajali samo posredni dokazi, je bil edini argument, da je storilec Peter Rotar, ki ga je policija prijela dve uri po dogodku, res sprožil morilsko kroglo - le pričevanje samega Rotarja. Rotar je dejanje pijan priznal, trezen pa zanikal. V krvi so mu namerili 2,5 promila alkohola.

Že med sodnim procesom je Rotarjeva obramba izražala dvom, da bi alkoholiziran s takšne razdalje lahko natančno zadel Krambergerja.

Ob tem je puška, nekoč menda povožena s traktorjem, »zanašala« zgoraj desno za okoli 10 centimetrov.

Ko je Rotar prišel iz zapora, je za Slovenske novice povedal, da ne ve, ali je ubil Krambergerja. »Preveč je nejasnosti,« je dejal. »Skoraj ne verjamem, da sem ga ubil.«

Peter Rotar: »Preveč je nejasnosti... Skoraj ne verjamem, da sem ga ubil.«

To je bilo opazno že ob prvih analizah dogodka ob Krambergerjevi smrti.

»Ivan Kramberger ni bil nikoli predsednik, vendar je umrl kot JFK. Jurovski dol ni bil nikoli Dallas, vendar so se včeraj Slovenske gorice zdele kot Texas. Na potezi je Bavčarjeva policija, da najde slovenskega Oswalda je samo dva dni po uboju Ivana Krambergerja v Mladini zapisal Marcel Štefančič.

Je pa bilo skrajno neverjetno, da spominskega obeležja v čast Ivanu Krambergerju v Jurovskem dolu celih 30 let ni bilo mogoče videti nikjer.

Peter Škrlec, župan Jurovskega Dola, nam je na terasi gostilne Špindler, pred katero je umrl Ivan Kramberger, to neprijetno praznino že pred 25. obletnico smrti dobrotnika iz Negove pojasnil takole: »Sklepe o tem, da postavimo spominsko obeležje, res že imamo, ampak tega doslej vseeno še nismo naredili. Tudi zaradi miru v vasi.

Peter Rotar je prišel k meni na pogovor in dejal, da je proti temu, da se to obeležje postavi.

Pojasnil sem mu, da on o tem ne more odločati. To je nekako sprejel, je pa dodal, da bo, tudi če ga postavimo, on poskrbel, da čez noč hitro izgine

Jurovski Dol - trg Vir:Insajder.com
Jurovski Dol - trg. Vir: Insajder.com

Že tedaj smo zapisali, da to seveda ni prav. In da »en človek, še posebej pa ne tisti, ki je bil obsojen za uboj Ivana Krambergerja, res ne bi smel imeti pravice do 'veta' na postavitev spomenika«, ker je srečen lahko že, »če na spominski plošči ne bo napisano tudi njegovo ime.«

Neverjetno je, da v vseh teh 30 letih od tragičnega dogodka ni bilo postavljeno vsaj skromno spominsko obeležje na mestu, kjer se je končalo življenje Ivana Krambergerja.

Prav tako smo vprašali, »od kdaj ima duševni mir morilca prednost pred duševnim mirom družine žrtve in ostalih prizadetih sodržavljanov?«

Toda v Sloveniji, kjer posiljevalce čakajo nenavadno blage kazni, kjer zaporniki brez težav bežijo iz zaporov, kjer pazniki v zaporih popoldne zaradi premajhnih plač raztovarjajo avtomobile, poštenjaki pa na sodiščih ne dosežejo pravičnega sojenja – je vse to seveda še kako mogoče.

Prav tako je osupljivo in sramotno, da država v tem primeru doslej ni uvidela prav nobene potrebe, da Ivanu Krambergerju v vseh teh 30 letih od tragičnega dogodka postavi vsaj skromno spominsko obeležje na mestu, kjer se je končalo njegovo življenje.

V občini so Krambergerju končno postavili spomenik - danes. Sicer ne v Jurovskem Dolu, ampak v Gornji Radgoni.

Po 30 letih.

In so se mu vsaj na ta način, pa čeprav veliko prepozno, zahvalili za dobroto in pogum, ki ju je dobrotnik iz Negove izkazal ob oblikovanju demokratičnih temeljev neodvisne Slovenije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek