Rusija: Zaradi potez »kolektivnega Zahoda« nas pogodba o jedrskih silah srednjega dosega (INF) »ne zavezuje več!«

Pogoji za ohranitev »enostranskega moratorija« na namestitev raket kratkega in srednjega dosega so »izginili«, je sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi.

Moskva meni, da so pogoji za ohranitev Pogodbe o jedrskih silah srednjega dosega (INF) z ZDA iz leta 1987 »izginili« in da je »ne zavezuje več«, je navedeno v izjavi ruskega zunanjega ministrstva.

Pogodba INF, ki je prepovedovala izstrelke, ki se izstreljujejo s tal, z dosegom 500-5.500 km, je leta 2019 propadla, ko je Washington odstopil od nje in kot razlog navedel ruske kršitve.

Moskva je te trditve zanikala in obtožila ZDA, da same razvijajo prepovedane rakete.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bo propad pogodbe INF znatno spodkopal globalni varnostni okvir.

»Rusko zunanje ministrstvo ugotavlja, da so pogoji za ohranitev enostranskega moratorija na uporabo podobnega orožja izginili, in je pooblaščeno izjaviti, da se Rusija ne šteje več za zavezano ustreznim lastnim omejitvam, ki so bile prej sprejete,« je zapisano v izjavi.

Po navedbah ministrstva »dejanja zahodnih držav« ustvarjajo »neposredno grožnjo« ruski varnosti.

Opozorilo je tudi, da so ZDA lani na Filipinih namestile izstrelišče za rakete Typhon.

V izjavi je bila omenjena tudi vaja Talisman Sabre v Avstraliji, na kateri je ameriška vojska prav tako izstrelila raketo Typhon.

Russia's foreign ministry says it is no longer bound by the INF treaty, which we'd adhered to voluntarily despite the US exiting in 2019.

If American foreign policy has any clear aims this century, it's making sure that in case of war it is the spires of European cathedrals that… pic.twitter.com/QtZqW4xSbQ

—  (@M_Simonyan) August 4, 2025

Typhon je mobilna zemeljska lansirna naprava za izstreljevanje manevrirnih raket Tomahawk (doseg do 1800 km) in večnamenskih raket SM-6 (doseg do 500 km).

Zunanje ministrstvo se je seznanilo tudi s tem, da je avstralska vojska julija prvič preizkusila ameriški raketni izstrelek za natančne udarce (PrSM).

 It's interesting that the US accused Russia of violating the Intermediate-Range Nuclear Forces (INF) Treaty before Washington unilaterally withdrew from it in 2019, only to end up the first country to develop & & now deploy weapons prohibited under the treaty in the… pic.twitter.com/pBmHXaH8dr

— Brian Berletic (@BrianJBerletic) June 29, 2024

PrSM ima največji doseg več kot 500 km in je »osrednjega pomena za krepitev avstralske zmogljivosti za napad na kopnem in morju,« navaja avstralsko obrambno ministrstvo.

V ruski izjavi je še navedeno: »Odločitve o posebnih parametrih odzivnih ukrepov bo rusko vodstvo sprejelo na podlagi medagencijske analize obsega namestitve ameriških in drugih zahodnih raket srednjega in krajšega dosega ter splošnega razvoja razmer na področju mednarodne varnosti in strateške stabilnosti.«

Moskva je večkrat izrazila možnost odprave moratorija, na primer potem, ko so ZDA napovedale, da bodo leta 2026 v Nemčiji namestile orožje dolgega dosega.

Novembra je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Rusija v odgovor na ukrepe Washingtona razvija rakete srednjega in krajšega dosega.

Kremelj ni izključil možnosti namestitve raket v azijsko-pacifiški regiji.

V ruskih medijih se omenja, da bi lahko bile rakete Orešnik nameščene v Venezueli.

S tem bi bile tudi ZDA v dosegu zelo hitrih raket, proti katerim ni obrambe.

Nove različice raket Iskander pa bi lahko zelo hitro dobile različice, ki letijo preko 1000 kilometrov.

S tem bodo ogroženi predvsem cilji v Evropi.

BREAKING: Russia is rumored to be deploying Oreshnik missiles to Venezuela 

This claim is currently trending across Russian online circles.

If confirmed, it could mark a serious escalation in U.S.–Russia tensions in Latin America. pic.twitter.com/vU0ey9n5Fi

— (@Defence_Index) August 3, 2025

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v svojem prvem mandatu odstopil od pogodbe INF in pogodbe o odprtem nebu iz leta 1992, ki sta omogočali nadzorne lete nad ozemljem druge države, je nakazal, da bo nadaljeval pogajanja o ohranitvi obstoječih omejitev glede jedrskega orožja z Rusijo.

V izjavi Ruske federacije je med drugim še zapisano, da si je Ruska federacija proaktivno prizadevala za ohranitev zadržanosti na tem področju«, kar se je odražalo v izjavah na najvišji ravni v letih 2019–2020, ki so predvidevale »prostovoljno sprejetje enostranskih samoomejevitev naše države glede namestitve raket INF na kopnem, dokler se v ustreznih regijah sveta ne pojavi podobno ameriško raketno orožje.«

Hkrati je Rusija »neposredno pozvala države Nata, naj razglasijo vzajemen moratorij na namestitev orožnih sistemov, ki so bili prej prepovedani s Pogodbo INF, in zaveznike ZDA v azijsko-pacifiški regiji, naj podprejo naša prizadevanja za preprečevanje oboroževalne tekme v tej regiji.«

Vendar je treba opozoriti, da ruske pobude niso bile vzajemne, opozarja rusko zunanje ministrstvo. Nato se na te pobude ni odzval pozitivno.

ZDA in njihovi zavezniki niso le odkrito predstavili načrtov za namestitev ameriških kopenskih raket INF v različnih regijah, temveč so že dosegli pomemben napredek pri praktični izvedbi svojih namenov.

Work is underway on a new Iskander version with an estimated missile range of 1,000 km.

Information about the development of an extended-range Iskander appeared of missile systems that go beyond the defunct INF Treaty.

As the https://t.co/rspBjQEbqI portal writes, the updated… pic.twitter.com/GdMdD4XSdY

— Tony (@Cyberspec1) August 1, 2024

»Naraščajoči nabor objektivnih podatkov kaže zlasti na naslednje: testiranje osnovnih različic tega orožja, ki ga je Washington razvil v najrazličnejših različicah, je v veliki meri končano ali pa je v zaključni fazi; začela se je serijska proizvodnja nekaterih od teh sistemov; za zagotovitev njihove napredne namestitve in uporabe Pentagon oblikuje in namešča specializirane enote in poveljstva v ustreznih regijah; za te naloge se pripravlja tudi potrebna infrastruktura; vse pogostejši so primeri neposrednega premika raketnih sistemov omenjenega dosega na območja skupnih vojaških vadbenih dejavnosti z zavezniki zunaj nacionalnega ozemlja Združenih držav.«

Konkretno, od leta 2023 beležimo precedense prenosa ameriških sistemov, ki so sposobni izstreljevanja raket srednjega dosega s tal, v evropske države Nata za »testiranje« tega orožja med vajami, ki imajo jasno protirusko usmerjenost. Predvsem govorimo o usposabljanju na Danskem, med katerim je bila uporabljena mobilna (mobilna) izstrelitvena naprava standarda Mk70.«

Omenjena dejanja Združenih držav Amerike in njihovih zaveznikov spremljajo uradne izjave o želji po zagotovitvi »dolgoročne« (in v bistvu trajne) prisotnosti ameriškega orožja tega razreda v Evropi in azijsko-pacifiški regiji.

Washington in Berlin sta zlasti napovedala načrte za začetek namestitve omenjenih sistemov Typhon in Dark Eagle na ozemlju Nemčije od leta 2026, z namenom njihove »dolgoročne namestitve«.

»Zgoraj omenjeni koraki »kolektivnega Zahoda« skupaj vodijo do oblikovanja in kopičenja destabilizirajočih raketnih potencialov v regijah, ki mejijo na Rusko federacijo, kar ustvarja neposredno grožnjo varnosti naše države, poleg tega pa še strateške narave…

Na splošno takšen razvoj dogodkov nosi resen negativni naboj in znatne škodljive posledice za regionalno in globalno stabilnost, vključno z nevarnim stopnjevanjem napetosti med jedrskimi silami…

Odločitve o konkretnih parametrih odzivnih ukrepov bo vodstvo Ruske federacije sprejelo na podlagi medresorske analize obsega namestitve ameriških in drugih zahodnih kopenskih raket INF ter splošnega razvoja razmer na področju mednarodne varnosti in strateške stabilnosti,« piše v izjavi ruskega zunanjega ministrstva.