REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tudi izraelski »Blackcore« pod drobnogledom: Kako zasebna obveščevalna podjetja Izraela vdirajo v evropske volitve

Tudi izraelski »Blackcore« pod drobnogledom: Kako zasebna obveščevalna podjetja Izraela vdirajo v evropske volitveVir: Posnetek zaslona, X

Francoske oblasti so pred kratkim razkrile trdne dokaze o tujem vmešavanju v državne, regionalne in lokalne volitve – ne s strani Rusije, kot je to v zadnjih letih postalo skorajda samoumevno, temveč s strani izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja po imenu Blackcore.

Preiskava, ki jo vodi francoska služba za odkrivanje dezinformacij Viginum, je razkrila omrežje vplivnih operacij, ki se razteza od Pariza preko Glasgowa vse do afriških prestolnic. A to ni osamljen primer.

Vzorec, ki se tu ponavlja, je zastrašujoče podoben tistemu, kar smo že doživeli v Sloveniji z afero Black Cube ter v Romuniji, kjer so bile proti istemu podjetju sprožene celo kazenske obsodbe.

Če te primere postavimo drug ob drugega, se pred nami odpre slika sistema, v katerem zasebna obveščevalna podjetja – pogosto s tesnimi vezmi na državne strukture – postajajo najemniške armade v globalni informacijski vojni.

Francoska preiskava: Viginum razkriva Blackcore

Junija 2026 je francoska služba za boj proti dezinformacijam Viginum, ki deluje v okviru francoskega zunanjega ministrstva, javno obtožila izraelsko podjetje Blackcore, da je vodilo kampanjo dezinformacij med lokalnimi volitvami v Franciji marca istega leta.

Ta modus operandi ni bil omejen na občinske volitve v Franciji. Zdi se, da je bil uporabljen tudi za izvajanje tujih digitalnih operacij vplivanja v drugih državah ali regijah, kot sta Angola in Togo, volitve na Škotskem ter občinske volitve v New Yorku leta 2025.

Po besedah vodje Viginuma Marc-Antoina Brillanta pa se operacija ni omejevala zgolj na francoske volitve: »Ta modus operandi ni bil omejen na občinske volitve v Franciji. Zdi se, da je bil uporabljen tudi za izvajanje tujih digitalnih operacij vplivanja v drugih državah ali regijah, kot sta Angola in Togo, volitve na Škotskem ter občinske volitve v New Yorku leta 2025.«

Skupna preiskava francoskega dnevnika Libération in izraelskega Haaretza je analizirala digitalni odtis družbe Blackcore in odkrila orodje za vplivne operacije, usmerjeno prek strežnikov v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Finskem in v Litvi. 

Francoske oblasti so Blackcore – ki se sam opisuje kot »elitno izraelsko podjetje za vpliv, kibernetsko varnost in tehnologijo« – identificirale kot domnevnega operaterja kampanje dezinformacij, usmerjene proti levim kandidatom na francoskih lokalnih volitvah.

Proti podjetju trenutno potekata dve preiskavi v Franciji: ena pariškega tožilstva in druga domače obveščevalne službe, ki raziskuje, kdo je naročil kampanjo.

Še posebej zanimivo je, da so sistemi Blackcora delili spletno infrastrukturo z dvema drugima izraelskima podjetjema, Galacticos in SNI, kar nakazuje na širše omrežje sodelujočih akterjev.

Poleg Francije so francoske oblasti Blackcore povezale še z volitvami na Škotskem, v Angoli in Togu, pa tudi z občinskimi volitvami v New Yorku leta 2025. 

To pomeni, da gre za globalno operacijo, ki se ne ustavlja pred evropskimi mejami, temveč prodira tudi v afriške in ameriške volilne cikle.

Vprašanje, ki se tu postavlja, je, ali gre za posamezne naročnike v vsaki državi, ali pa za širši strateški interes, ki financira te operacije povsod po svetu.

Paralela s Slovenijo: Afera Black Cube

Afera Blackcore v Franciji ni nastala v vakuumu. Zelo podoben – če ne identičen – vzorec smo že videli v Sloveniji, kjer je izraelsko zasebno obveščevalno podjetje Black Cube – pogosto označeno kot »zasebni Mossad« – obtoženo neposrednega vmešavanja v parlamentarne volitve aprila 2026.

Janez Janša je sicer priznal stike s svetovalcem Black Cube, a je zanikal kakršno koli nepravilnost. Vendar pa je vprašljivo, zakaj bi opozicijski kandidat v Sloveniji sploh potreboval srečanja z obveščevalci iz Izraela.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija SOVA je »nedvoumno potrdila tuje vplive« na volitve. 

Vlada je v izjavi po seji Državnega sveta za nacionalno varnost sporočila, da je SOVA »predstavila konkretne dejavnosti tuje paraobveščevalne agencije ter stike s slovenskimi subjekti«.

Ključni dokazi vključujejo:

Štiri obiske predstavnikov Black Cube v Sloveniji v zadnjih mesecih, vključno z obiskom ulice Trstenjakova 8 v Ljubljani, kjer ima sedež stranka SDS Janeza Janše.

Vir: Posnetek zaslona

Srečanje je bilo dne 22. decembra 2025, ko naj bi se v Ljubljani sestali soustanovitelj in izvršni direktor Black Cube Dan Zorella, generalmajor Giora Eiland (nekdanji vodja izraelskega nacionalnega sveta za varnost) ter predsednik SDS Janez Janša.

Sledila je objava prikritih posnetkov dvanajst dni pred volitvami na spletni strani anti-corruption2026.com, ki naj bi razkrili domnevno korupcijo v vladi Roberta Goloba.

Metoda objave – prikriti posnetki, objavljeni tik pred volitvami prek anonimne spletne strani – je po besedah preiskovalcev identična taktiki, ki jo Black Cube uporablja že leta.

Janez Janša je sicer priznal stike s svetovalcem Black Cube, a je zanikal kakršno koli nepravilnost. 

Vendar pa je vprašljivo, zakaj bi opozicijski kandidat v Sloveniji sploh potreboval srečanja z obveščevalci iz Izraela.

Kontekst je geopolitičen: slovenska vlada Roberta Goloba je bila ena najglasnejših zagovornic premirja v Gazi, priznala je palestinsko državnost, podprla je delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča proti izraelskim voditeljem in kot prva država EU prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju.

Janša pa je znan po svoji podpori Netanjahuja in celo po sodelovanju z iransko organizacijo MEK, ki jo številne države še vedno obravnavajo kot teroristično.

Premier Golob je v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen opozoril, da »tako vmešavanje tuje zasebne družbe predstavlja jasno hibridno grožnjo proti Evropski uniji in njenim državam članicam«. Odziv Bruslja pa je bil, milo rečeno, zadržan – Evropska komisija, ki ob vsaki domnevni ruski dezinformaciji takoj sproži mehanizme, je v tem primeru ostala nenavadno tiho!

Romunija: Kjer so obsodbe že padle

Če je bila Slovenija priča domnevnemu vmešavanju, pa je Romunija država, kjer so proti Black Cube dejansko padle kazenske obsodbe.

Aprila 2016 sta bila dva operativca Black Cube, David Geclowicz in Ron Weiner, aretirana v Bukarešti zaradi vohunjenja, ribarjenja in kibernetskega nadlegovanja glavne romunske protikorupcijske tožilke Laure Codruțe Kövesi.

Nadzorni odbor Black Cube. Vir: Posnetek zaslona

Leta 2022 so na bukareštskem sodišču soustanovitelja Black Cube Dan Zorella in Avi Yanus ter izvršni direktor Gal Farchi sklenili dogovor o priznanju krivde in prejeli pogojne zaporne kazni dveh let in enajstih mesecev zaradi ustanovitve »organizirane kriminalne združbe«. 

Romunija je tako edina država, ki je uspela zagotoviti kazenske obsodbe vodstva Black Cube.

Tudi v Romuniji je bil kontekst političen: Kövesi je vodila Nacionalno protikorupcijsko direktorat (DNA), ki je preganjal visoke politike, vključno s politiki blizu vladajočim strukturam. Black Cube je bil najet, da jo diskreditira – metoda, ki se ponavlja povsod, kjer to podjetje nastopa.

Madžarska: Predvolilna kampanja leta 2018

Med decembrom 2017 in februarjem 2018 je Black Cube v predvolilnem obdobju na Madžarskem ustanovil pokritno podjetje Smart Innotech v Londonu in se približal nevladnim organizacijam, povezanim z Georgeom Sorosom, ki jih je Viktor Orbán označil za svojega glavnega političnega nasprotnika. 

Operativci so se pretvarjali, češ da so podporniki naprednih nevladnih organizacij in skušali pridobiti kompromitirajoče informacije.

Madžarski časnik je nato objavil seznam več kot 200 ljudi, ki naj bi bili del zarote proti tedanji vladi.

Vir: Posnetek zaslona, X

Ko postavimo te primere drug ob drugega – Francija (Blackcore), Slovenija, Romunija in Madžarska (vsi Black Cube) – se pred nami pojavi jasen vzorec.

Če EU resno misli s svojim »Evropskim ščitom za demokracijo«, bo morala te primere obravnavati enako dosledno, kot obravnava domnevno rusko vmešavanje. Sicer tvega, da bo postala žrtev lastne selektivne slepote – pripravna obsoditi vzhodnega soseda, a nemočna, ko grožnja prihaja iz druge smeri.

Izraelska zasebna obveščevalna podjetja – naj gre za Blackcore ali Black Cube – se pojavljajo kot ključni akterji v volilnih operacijah po Evropi in širše.

Metode so identične: prikriti posnetki, lažne identitete, ustanavljanje slamnatih podjetij, objava kompromitirajočega gradiva tik pred volitvami, digitalne kampanje dezinformacij...

Cilji so politični: diskreditacija levih ali liberalnih politikov, podpora desnim in populističnim kandidatom, ki so bolj naklonjeni izraelskim interesom.

Evropski odziv je selektiven: medtem ko se EU hitro odzove na domnevno rusko vmešavanje, ostaja presenetljivo molčeča, ko so vpleteni izraelski akterji.

Vprašanje, ki se postavlja, ni več, ali gre pri tem za posamezne incidente, temveč ali smo priča sistematični uporabi zasebnih obveščevalnih podjetij kot najemniških vojsk v globalni informacijski vojni.

Ti primeri kažejo, da so meje med zasebnim in državnim vohunjenjem vse bolj zabrisane, da se metode, razvite v izraelskih obveščevalnih službah, selijo v privatni sektor, in da evropske demokracije niso pripravljene na tovrstne hibridne grožnje.

Institucije EU bi morale te primere obravnavati enako dosledno, kot obravnava domnevno rusko vmešavanje.

Sicer tvega, da bo postala žrtev lastne selektivne slepote.

EU je pripravljena vedno, na primer ob raznih incidentih z droni tudi povsem neutmeljeno in brez dokazov obsoditi Rusijo, največjo evropsko državo, a je nemočna, ko grožnja prihaja iz Izraela.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek