Švedska zabeležila 30.000 stranskih učinkov cepljenja, nepričakovano veliko pa v primeru cepiva AstraZenece

Švedska je objavila podatke o vseh prijavah neželjenih učinkov po cepljenju zaradi koronavirusne bolezni covid-19.

Njeni podatki kažejo, da se od okoli 31.844 prijav več kot polovica nanaša na posledice cepljenja s cepivom AstraZeneca.

Na Švedskem je sicer mogoče biti cepljen s trema vrstama cepiv.

V primeru Moderne so zabeležili 2103 primerov stranskih učinkov, v primeru cepiva Pfizer/BioNTech 9117, v primeru cepiva AstraZenece pa je bilo 19.961 poročil o stranskih učinkih.

Večina posledic je povsem nenevarnih. Večinoma gre le za glavobole, omotico, povišano telesno temperaturo ali občutek bolečine na mestu cepljenja.

Je pa opazno nekaj drugega –, da so s cepivom AstraZenece cepili le okoli 26 odstotkov prebivalstva oziroma gre za okoli 2,7 milijona odmerkov, kolikor so jih porabili doslej, kljub temu pa poročila o stranskih učinkih kažejo, da je bil delež neželjenih učinkov, ki odpadejo na AstraZeneco precej višji, kot bi bilo pričakovano oziroma okoli 63 odstotkov.

Pri tem pa je bilo za 663 odmerkov nejasno, katero cepivo je bilo uporabljeno.

Ebba Hallberg iz švedske  agencije za zdravila je dejala, da je nenavadno, da so dobili toliko poročil, da pa se je to verjetno zgodilo zato, ker je javnost bolj osredotočena na nova cepiva.

Tokrat bo torej 1. junija zahvalna parada in ne prelet kot lani? Tudi prav. Naj se vidi, naj se ve, zmagali smo mi, ljudje! https://t.co/conrHDsETw

— Primož Kovačič (@Primoz_Kovacic) May 12, 2021

Hallbergova je tudi dejala, da je višji odstotek pritožb zaradi AstraZenece povezan morda tudi s tem, da so s tem cepivom cepili številne mlade, ki so tehnično bolj podkovani in so morda zato svoje simptome prijavili prej kot starejši.

Kljub temu pa Švedska ostaja ena od držav, ki je marca letos prekinila s cepljenjem s cepivom AstraZenece zaradi poročil o pojavljanju krvnih strdkov v sicer redkih, a resnih primerih.

Švedska nato cepljenja s tem cepivom ni več obnovila, čeprav je evropska agencija EMA zatrdila, da je tudi to cepivo še zmeraj varno za uporabo.

Medtem je iz sveta prišlo še nekaj primerov resnih posledic in tudi smrti po cepljenju s tem cepivom.

V Vietnamu je na primer kmalu po cepljenju s tem cepivom zaradi anafilakse umrla 35-letna medicinska delavka, kar je bilo opisano kot »zelo redek« primer nevarnega odziva na to cepivo.

Slovenija to cepivo kljub pogostemu zavračanju odmerkov s strani prebivalstva še vedno uporablja, uporabo AstraZenece pa je v nasprotju z Nemčijo, Francijo in še nekaterimi drugimi državami celo razširila na vso populacijo, vključno z mlajšimi osebami, kjer je bilo sicer nevarnih učinkov največ.

Kljub temu, da Evropska komisija tega cepiva ne bo več naročala, pa bodo po besedah nacionalnega koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina odmerki cepiva AstraZenece v Slovenijo še prihajali -  vse do konca leta.

Hvala, Srbija

Slovenija, nesposobna mati cepljenja, otroci ti bežijo ven, ti pa razvijaj že 78. aplikacijo zapored. pic.twitter.com/SwpNHK9WSf

— R4 (@_Ribinho) May 9, 2021

Slovenski zdravstveni minister Janez Poklukar je cepljenje z AstroZeneco celo promoviral in to cepivo priporočal zaradi lažjega prehajanja meja.

»Premalo je poudarjeno, da, če se cepiš z AstraZeneco, imaš že po prvem cepljenju tretji teden priznan status cepljene osebe,« je za TV Slovenija dejal minister za zdravje Janez Poklukar, ko je odgovarjal na vprašanje, ali ljudje odklanjajo cepivo AstraZenece in je to razlog, da cepivo ostaja v skladiščih.

Trdil je celo, da to cepivo bolje ščiti pred okužbo že po prvem odmerku kot cepiva Pfizerja in Moderne.

Vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović pa razlaga ravno nasprotno.

Stava:
Do 22.5., ko je kongres SDS se bo stanje epidemije skokovito izboljševalo. Da bo kongres lahko v živo.
Potem sledi skokovita rast okužb do 29.5. in prepoved zbiranja, ko bo vseslovenska ljudska vstaja.

— Bojan Žvižej (@BojanZvizej) May 8, 2021

»Cepivo AstraZenece že po prvem odmerku ščiti pribljižno 70-odstotno, mRNA cepiva pa 80-odstotno,« je dejala Beovićeva.