ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
Skandinavske države še vedno ne dovoljujejo uporabe cepiva AstraZenece, EMA na tnalu Norveške
Kljub temu, da je Evropska agencija za zdravila in medicinske pripomočke (EMA) cepivo AstraZenece razglasila za varno, nekatere nordijske države še zmeraj niso dovolile ponovne uporabe cepiva.
Norveška je na primer ena od uspešnejših evropskih držav v boju proti koronavirusu SARS-CoV-2.
Le Islandija ima manj smrti glede na velikost populacije kot Norveška.
Vendar so v tej državi zaradi šestih primerov krvnih strdkov po cepljenju okoli 120.000 prebivalcev od 5,3 milijona s cepivom AstraZenece odločili, da cepiva ne bodo uporabljali.
Štiri osebe so zaradi krvnih strdkov tudi umrle.
Here’s what happened with AstraZeneca vaccine drama—
— Eric Feigl-Ding (@DrEricDing) March 23, 2021
Monday press release said 79% effective thru Feb 17th, but newer data suggests 69-74% effective. DSMB “strongly recommended” that information be included in the news release, but AZN didn’t. #COVID19 https://t.co/glU39srvzp
Večinoma je šlo celo za mlade osebe, čeprav so se zaradi premajhne zaščite cepiva pred covidom-19 nekatere države odločile, da s cepivom AstraZenece ne bodo cepile starejših od 65 let.
»To je prav presenetljivo. Za mlade sestre, zdravnike, ki so bili cepljeni to niso dobre novice. Občutki na Norveškem zaradi tega so nekoliko posebni,« je dejal Steinar Madsen, direktor Norveške medicinske agencije.
Norveška, Danska, Finska in Švedska zaradi podobnih primerov še niso dovolile ponovne uporabe tega cepiva. Odločile bodo do konca tedna, kako naprej.
AstraZeneca’s latest blunder has further undercut the effort to sell people on one of the most potent and indispensable coronavirus vaccines, scientists say. https://t.co/OH46GTKUHk
— The New York Times (@nytimes) March 23, 2021
Še pred tem je skoraj 20 evropskih držav začasno prepovedalo uporabo cepiva AstraZenece, vendar je nato evropska agencija EMA ugotovila, da je cepivo varno – čeprav povezave med nastajanjem krvnih strdkov in cepivom niso mogli izključiti.
Francija pri tem cepiva ne uporablja pri ljudeh, starejših od 55 let.
Na Norveškem so doslej zabeležili samo 650 primerov smrti zaradi covida-19, zato so pri obravnavi teh primerov bolj previdni.
From Rosamund Pike:
— Rosamund Pike Online (@rosamundpikeon) March 23, 2021
"Had my first dose of the Astra Zeneca vaccine and I don’t know if it was the side effects but I saw Her Majesty in a coffee shop window..."
(Ros being Ros ) pic.twitter.com/dHiwZuwaox
Simptomi pri vseh umrlih so bili enaki – krvni strdki, nizke ravni krvnih telesc in krvavitve.
Kot je dejal Steinar Madsen, norveški zdravniki »še nikoli niso videli kaj takega.«
Norveška se zato ni strinjala z mnenjem evropske agencije EMA glede ugotovitve, da je cepivo AstraZenece varno.
Želela je, da se omenjeni simptomi uradno zabeležijo kot mogoče 'stranske posledice' tega cepiva.
Preiskava v bolnišnici Univerze Oslo – kjer so bile hospitalizirane tri medicinske sestre, ena pa je umrla - je namreč pokazala, da je »zelo verjetno«, da so zapleti sledili prejemu cepiva AstraZenece.
V Evropi je sicer doslej to cepivo prejelo 20 milijonov ljudi, poročil o krvnih strdkov pa je bilo 25, navaja EMA.
Glede na to se je tudi Norveška strinjala, da ima cepivo, kar se tiče varnosti za celotno populacijo »pozitivno razmerje tveganja in koristi.« Kljub temu pa opozarja na zelo hude primere zapletov in težavo pri odrejanju faktorjev, ki vplivajo na takšne zaplete.
U.S. officials and an independent panel accused AstraZeneca of essentially cherry-picking trial data on the effectiveness of its vaccine. U.S. Health Officials Question AstraZeneca Vaccine Trial Results - The New York Times https://t.co/AhJpHC7ULO
— Ninon Aprea (@ninonaprea) March 23, 2021
Peter Openshaw, profesor za eksperimentalno medicino na univerzi Imperial College v Londonu je ob tem poudaril, da sam covid-19 sproža krvne strdke in da zato ni neverjetno, da protein z »iglami«, ki nastanejo po cepljenju sprožijo podobne reakcije.
Ob tem lahko vektorski adenovirus, ki ga uporablja cepivo AstraZeneca sproži pretiran imunski odziv.
Vendar opozarja, da to za zdaj ostajajo samo nedokazane hipoteze.
Peter Openshaw, professor of experimental medicine at Imperial College London, insisted people who are booked in to receive the AstraZeneca jab should not be worried at the present time."https://t.co/b6ZdouIKZg
— Imperial Consultants (@ConsultImperial) March 16, 2021
AstraZeneca sicer za cepivo uporablja adenovirus šimpanzov, za katerega pa trdijo, da je bil že »preizkušen.«
Medtem poročajo o zapletih tudi iz Danske, kjer je v nedeljo zaradi neobičajnega nastanka strdkov po cepljenju umrla 60 let stara Danka.
Tudi ona je imela znižano raven trombocitov in krvne strdke v majhnih in velikih žilah, pa tudi krvavitve.
«VARIANTE VACCINI»
— sabeau (@isabeaubless) March 22, 2021
Un'infermiera georgiana 27enne,SENZA PATOLOGIE PREGRESSE,muore per shock anafilattico mezz'ora dopo la 1 dose ASTRAZENECA
LA GEORGIA sospende il vaccino e invia le fiale vuote in Belgio per le analisi
Il video dell'omicidio al link https://t.co/mcRaGpy6Ez pic.twitter.com/mtUxu5nPKV
V Gruziji medtem preiskujejo smrt 27-letne medicinske sestre Megi Bakradze, ki je doživela anafilaktični šok takoj po prejemu cepiva AstraZenece.
Iz mesta Akhaltsikhe so jo prepeljali v kliniko v Tbilisiju, kjer je žal umrla 19. marca.