Slovenska energetska rusofobija: Zato vlada vztraja pri pregonu plina, ki ga je še včeraj subvencionirala!

Slovenska vlada je z novim energetskim zakonom znova demonstrirala, da je veliko bolj ideološka kot pragmatična. In to je za državljane seveda slabo.

Vlada je z novim energetskim zakonom sprva »na merek« vzela številne »umazane« vire energije, med katerimi pa je izpostavila ne samo biomaso in premog, pač pa tudi plin.

Po številnih protestih in grožnjah opozicije zaradi omejitev pri uporabi lesa za ogrevanje – Slovenija je vendarle država z veliko gozdovi, četrta v Evropi - pa je vlada na koncu zakon le spremenila.

In tako je na tnalu njenih restriktivnih ukrepov ostal samo – plin, ob trdih gorivih v strnjenih naseljih.

Novela namreč v tako imenovanih strnjenih naseljih prepoveduje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb.

Ne gre torej za popolno prepoved ogrevanja na drva in zemeljski plin, gre pa seveda za prepoved v primeru novih gradenj.

Povsem jasno je, da gre za povsem ideološki ukrep.

Plin je Slovenija doslej večinoma kupovala od Rusije, po sankcijah proti Rusiji, ki jih je vlada podprla pa seveda po precej višjih cenah iz Alžirije in drugih držav.

Omejevanje plina je zaradi »protiruskih sankcij« in geopolitične slepe ulice, v kateri se je znašla Evropska unija postala obsesija te vlade.

Pri tem Rusija tudi brez prodaje plina EU povsem dobro shaja. Slovenska industrija in odjemalci pa seveda bistveno manj, kar kaže pogled na visoke položnice za ogrevanje v številnih mestih Slovenije.

In zato je na koncu plin ostal praktično edini prepovedani energent v Sloveniji – seveda v novih zgradbah.

Prepovedi vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske stavbe in postopne odprava koncesij za distribucijo zemeljskega plina sta vsebinsko sporni določili, so glede sprememb, ki jih prinaša predlog energetskega zakona, še zmeraj prepričani v Združenju za distribucijo plina.

Energetika: debilne investicije, Golob in tiči mutijo s svojimi side-businessi, investicija v JEK2 ne gre nikamor
Infrastruktura: vožnja z vlakom traja enako dolgo kot leta 1960, vlaki vozijo po zaposlenih od železnic, odgovarja nihče

— Eipijemin1 (@eipijemin1) January 7, 2024

V Sloveniji se je z lesnimi gorivi še pred sankcijami Rusiji grelo 36 odstotkov gospodinjstev, z elektriko 29 odstotkov, z zemeljskim plinom 10 odstotkov, z ekstra lahkim kurilnim oljem 10 odstotkov, z daljinskim ogrevanjem 7 odstotkov, z okoljsko toploto (izkoriščeno s toplotnimi črpalkami) 4 odstotke in z utekočinjenim naftnim plinom 2 odstotka ter sončno energijo – en odstotek gospodinjstev.

A vlada se je spravila le na – plin, čeprav je ta »odvisnost« Slovenije že danes minimalna, okoli 10 odstotna, plin kot energent pa ima veliko prednosti pred nekaterimi drugimi viri energije!

Premog je namreč vir, ki proizvede največ ogljičnega odtisa, sledijo pa mu drugi viri, ki vključujejo jedrsko, vodno, vetrno, sončno in geotermalno energijo.

Plin, nafta ter biogoriva in odpadki so viri, ki proizvajajo manjši ogljični odtis.

absolutno, eden vecjih svetovnih nategov, ker pa golob vidi dobicek, se ga pri nas forsira, nimamo pa osnovnega pogoja za to-elektricno omrezje, ki je se iz casov franca jozefa, pomembno je ,da golob SLUZI ,energetika pa nam grozi z dvigovanjem cen, KAKSNA BARABA JE TA GOLOB

— jan novak (@jannova91487189) March 4, 2024

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so bili izpusti CO2 pri proizvodnji električne in toplotne energije z gorivi v Sloveniji leta 2020 naslednji:

- Premog: 3,6 milijona ton, 49,8 %

- Nafta: 0,1 milijona ton, 1,4 %

- Plin: 0,7 milijona ton, 9,7 %

- Biogoriva in odpadki: 0,1 milijona ton, 1,4 %

- Drugo: 2,6 milijona ton, 37,7 %

Ob tem je plin eden od najbolj čistih energentov, v okolje gospodinjstva v Sloveniji prispevajo le 2 odstotka CO2. Vse ostalo odpade na premog, nafto in razna druga goriva.

Če bi vlada želela res kaj narediti za okolje, bi zaprla TEŠ 6, ne pa da kot največji problem vidi energent, ki je eden od najčistejših in bi lahko veliko pomagal pri »zelenem prehodu.«

Pravilen postopek bi bil, da se najbolj onemogočijo tiste prakse, ki prinašajo v okolje največ ogljikovega dioksida - to pa seveda ni plin. A slovenska vlada je obrnila prioritete.

Kmalu se bo zgodil scenarij Lassie se vraca...vsi nazaj na biomaso
Kot v drugi polovici '90ih, ko so vsi menjavali peci na kurilca za plinske, ker poceni plin.
V roku 2 let pa nazaj kurilc v kotlovnico

— Damjan Tržan  (@Dartanjan2) February 18, 2024

Govoriči o zelenem prehodu, na koncu pa je popustila celo pri lesnih gorivih, ki jih Slovenija uporabi ogromno, prepoved pa je uvedla le za skoraj najčistejši - plin...

Inženirji, gradbinci, energetiki, pa tudi tisti, ki se ukvarjajo z ogrevalno tehniko, opozarjajo, da je treba ponovno premisliti o sprejemanju zakona, kot so si ga zamislili in v parlamentarno proceduro poslali na vladi, saj je celo Nemčija pri prepovedi uporabe energentov manj radikalna od Slovenije.

Država je ob tem občine zadnja leta še posebej spodbujala k plinifikaciji, saj naj bi bil to eden izmed ustreznih ukrepov pri prehodu v nizkoogljično družbo.

Še huje kot Nemčija, ki je že odstranjevala vetrne elektrarne, da bi lahko razširila rudnike premoga (tvit spodaj) tudi Golobova vlada zaradi slepega sledenja nemški politiki rine v napačno smer in zaradi protiruske histerije in rusofobije omejuje uporabo čistejšega plina, pozablja pa na veliko bolj umazan premog in les ter trda goriva, ki najbolj onesnažujejo Slovenijo in jih država še vedno nadpovprečno uporablja.

Anstatt die alten #Windenergieanlagen zu repowern lässt die @RWE_AG sie lieber abreißen, um Material für die ökologisch nachteilige vollständige Verfüllung des östlichen Restlochs des Tagebaus #Garzweiler zu gewinnen. Das ist der #Kohleausstieg "made in #NRW". pic.twitter.com/Ncwhy3jCZQ

— BUND NRW e.V. (@bund_nrw) August 28, 2023

Občine so ob tem doslej prioritetno vlagale v vzpostavitev infrastrukture in celo spodbujale uporabo zemeljskega plina, ki je bil do nedavnega ključen energetski vir pri doseganju strateških ciljev zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida.

Kar je bilo pred kratkim celo subvencionirano in spodbujano, pa bo sedaj omejevano ali celo prepovedano.

To je dokaz shizofrenosti in neodgovornosti vladajoče politike, lahko pa vodi celo v energetsko revščino.

Energetska rusofobija ima pač svojo ceno.

Visoko.