»Slovenija že spodkopava evropsko tožilstvo in to še preden je sploh začelo delovati!« opozarja bruseljski Politico

Slovenija je zaradi vladnega neimenovanja evropskih tožilcev postala predmet kritik in primer zelo slabe prakse ter kršitev za vse članice Evropske unije.

V svojem najnovejšem članku o Sloveniji ugledni bruseljski portal Politico ravnanja slovenske vlade opisuje kot primer očitnih zlorab in poskusa spodkopavanja evropskega pravnega reda.

Slovenski premier Janez Janša je namreč v četrtek prekinil postopek imenovanja kandidatov Slovenije za Evropsko javno tožilstvo (EPPO) - organizacijo, namenjeno odkrivanju in pregonu zlorab sredstev EU.

Enostavno, vendar pomembno sporočilo! pic.twitter.com/SziRaH3004

— Mateja (@Mateja_Slo) May 28, 2021

»Janša je tedne zavlačeval in postavljal pod vprašaj imenovanje kandidatov – dokler ni ta teden postopka povsem prekinil. Brez lokalnih tožilcev v Sloveniji bo EPPO v težavah pri vodenju preiskav in obtožbah v Sloveniji.  To je 'zelo slab signal', je v intervjuju za Politico na sedežu urada v Luksemburgu povedala vodja EPPO Laura Codruța Kövesi. To kaže na pomanjkanje iskrenega sodelovanja. 'Ko gre za Slovenijo,' je dodala Kövesi, je 'očitno, da tu nekaj ni verodostojno'. Ta poteza je v skladu z drugimi ukrepi Janše, desničarskega populista, ki mu očitajo, da spodkopava svobodo tiska. Njegova vlada bo julija prevzela Svet EU in mu omogočila šest mesecev okrepljene oblasti v kritični instituciji EU,« je zapisal Politico.

In tako sedaj po oceni Politica tudi »Slovenija postavlja pod vprašaj sposobnost EU za zatiranje goljufij in korupcije prek organizacije EPPO, medtem kot se pripravlja na začetek predsedovanja 1. junija.«

EPPO, ki v katerem sodeluje 22 držav EU kot članic, je zasnovan za pregon proračunskih goljufij EU.

I interviewed Laura Codruța Kövesi in Luxembourg minutes after we found out about the Slovenian justice minister’s resignation over gov’s move to cancel a procedure for picking Slovenian delegated prosecutors. Here’s the latest on the controversy: https://t.co/Dh8mdB7ek3

— Lili Bayer (@liliebayer) May 29, 2021

Po mnenju Kövesijeve je ena od prednosti novega telesa njegova sposobnost spopadanja s čezmejnimi zločini, ki jih je bilo doslej težko preganjati - z novim sistemom, ki analitikom v Luksemburgu omogoča, da »povežejo dejstva« in daje možnost tožilcem v Evropi, da si enostavno izmenjajo informacije.

Urad se bo zanašal na mrežo tako imenovanih evropskih delegiranih tožilcev v vsaki državi.

Toda dve državi - Slovenija in Finska - še nista zapolnili teh delovnih mest.

Širše gledano pa pet držav še ni prijavilo svojih tožilcev v evropsko tožilstvo – to so Danska, Madžarska, Irska, Poljska in Švedska.

Politico nato opisuje, kako je bil v Sloveniji postopek izbire tožilcev izpeljan in kako je bil prekinjen, zaradi česar je v znak protesta odstopila tudi slovenska pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič.

Kövesijeva - nekdanji glavni tožilec v romunskem Nacionalnem direktoratu za boj proti korupciji - je opozorila, da bo evropsko javno tožilstvo lahko začelo delo tudi brez zasedbe nekaterih delovnih mest, vendar bo po njeni oceni Slovenija »zelo veliko tvegala«, če se odloči, da ne bo imenovala svojih kandidatov.

»To bo vplivalo na dejavnost EPPO, na učinkovitost EPPO,« je dejala vodja evropskih tožilcev. »Le kako lahko bolje zaščitimo evropski denar, ne da bi imeli tožilce v Sloveniji?«

Medtem ko pravila novega urada pooblaščenim tožilcem v nekaterih primerih omogočajo pomoč v drugih državah, je Kövesijeva dejala, da bi bilo v praksi »nemogoče voditi vse primere v Sloveniji na takšen način, ne da bi imeli tožilce iz države, ki poznajo lokalne postopke in govorijo jezik države.«

Andrés Ritter, namestnik glavnega tožilca EPPO, se s tem strinja.

Po prašičih iz Živalske farme (Orwell):
Ene skupine prašičev so bolj enake od drugih živali.

— Andrej Kokot (@AndrejKokot) May 29, 2021

»To bi nas oslabilo,« je v petek dejal novinarjem Andrés Ritter, namestnik glavnega tožilca EPPO in opozoril, da evropsko tožilstvo prav zato ne bo moglo začeti dela s polno močjo.

Kljub temu je menil, da je evropsko javno tožilstvo »odporno« na takšen politični pritisk, pri čemer je opozoril na podporo EU in na »druge stike« v Sloveniji.

Janša je medtem Kövesijevo –, ki je tožilka že vse življenje – obtožil, da se »gre politiko.«

»Kaj pa Švedska, Irska, Poljska, Madžarska, Danska… evropski tožilec? V #EPPO sploh ne sodelujejo,« je v četrtek pozno zvečer objavil prek Twitterja.

»To je naša izbira, zato nehajte igrati politične igre, ki jih navdihujeta @RenewEurope in @strankaSD,« je premier Slovenije sporočil v Luksemburg in Bruselj prek družbenih omrežij in s tem ciljal na liberalno skupino v Evropskem parlamentu ter na slovenske opozicijske socialdemokrate (SD).

Vendar pa pravni strokovnjaki »ne kupujejo« Janševega argumenta.

To varovanje demokracije je podobno, ko lisico spustiš v kokošnjak, da varuje kure. Spomnimo se, tudi Nicolae Ceausescu in Elena sta varovala demokracijo do bridkega konca. Ljudstvo včasih preprosto nima mere.

— Ferdo Falir (@ferdofalir) May 28, 2021

»Če začnete postopek, ga morate končati,« je dejal Samo Bardutzky, predstojnik oddelka za ustavno pravo Univerze v Ljubljani.

Ko je Bardutzky ocenjeval vladno odločitev, da zavrže obstoječe kandidate, je dejal, da vlada »ni imela razlogov za razveljavitev postopka.«

Politico navaja, da so bili tudi slovenski pravniki do te poteze vlade kritični.

Poleg odstopa pravosodne ministrice je tudi vrhovni državni tožilec Drago Šketa za Politico dejal, da je bila »pravna pristojnost« vlade le v tem, da se »seznani« s kandidati.

S tem, ko tega ni naredila in je prekinila postopek, pa je »kršila eno najpomembnejših ustavnih načel,« je za Politico dejal Šketa.

Finska, druga država, ki še ni imenovala pooblaščenih tožilcev, pa ima povsem drugačen spor z EPPO.

Želi namreč rešiti vprašanje pokojnin za tožilce in razčistiti vprašanje, kako interpretirati pravila EPPO glede dela tožilcev, ki bodo doma opravljali še druga tožilska dela.

Na poti z afterja. pic.twitter.com/FxHnJT6UKW

— siskaberry (@siskaberry) May 28, 2021

»Zelo pomembno je, da imamo samo polno zaposlene tožilce«, je dejala Kövesijeva in dodala, da je »situacija v Sloveniji jasen dokaz, da bi morali imeti samo neodvisne tožilce, pri katerih se nihče ne bi mogel vmešavati v njihovo delo.«

Nekateri namreč menijo, da bo zaradi mandata, ki ga ima EPPO samo »zelo omejeno število primerov prišlo v roke teh tožilcev«, ki naj bi zato imeli pravico, da v preostalem času opravljajo še druge dolžnosti.

Slovenia is undermining the EU’s new fraud-busting office before it’s even launched. https://t.co/DVz49uwefN

— Klemen Vitkovič (@KlemenVitkovic) May 29, 2021

Za Finsko pa je prav tako pomembno, da EPPO začne z delom čim prej.

In zato je Kövesijeva za Politico dejala, da sta »primera Slovenije in Finske dejansko različna«, čeprav s Finsko še niso dosegli dogovora.