REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Politico: »Slovenski Janša opisal načrte za balkanizacijo EU«

Politico: »Slovenski Janša opisal načrte za balkanizacijo EU«Politico: Janša bo poskrbel za balkanizacijo EU. Vir: Twitter

»Pripravite se na balkanizacijo EU - dobesedno.«

Tako v svojem najnovejšem članku piše o skorajšnjem slovenskem začetku predsedovanja Svetu EU ugledni bruseljski portal Politico.

Politico o Janševih načrtih poroča z včerajšnje tiskovne konference slovenskega premierja Janez Janše (po video povezavi iz kongresnega centra Brdo pri Kranju) s sogovorniki v tiskovnem središču Evropskega parlamenta v Bruslju.

Janša se je v namreč v predogledu prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU zavzel za vrnitev k agresivni širitvi Evropske unije, ki je njegovo državo leta 2004 uvedla v to organizacijo, s poudarkom na državah Zahodnega Balkana, piše Politico in navaja Janševo izjavo, da bo »kar zadeva širitev EU, to strateški odgovor na številne trenutne izzive.«

Janša je to dejal na novinarski konferenci s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem glede načrtov slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se začne 1. julija.

Slovenski premier meni, da bi lahko vključitev celotnega Zahodnega Balkana v EU pomagalo rešiti številne probleme, vključno z migracijami in z zlorabo vmešavanja (neimenovanih) »geopolitičnih tekmecev«.

S tem je verjetno meril na Rusijo, Turčijo in Kitajsko.

»Vstop v EU je bil odgovor za nas in še vedno je odgovor za druge sosednje države,« je dejal Janša.

»Očitno tega ne moremo storiti v enem dnevu, ne bomo mogli brez soglasja vseh,« je dejal Janša in priznal, da bi bilo za takšen korak težko doseči soglasje med voditelji držav in vlad EU.

Povedal je tudi, da podpira vstop v schengensko območje za Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo, rekoč, da te države »že dolgo čakajo, da bodo del te skupine, in res ne razumemo, zakaj je bilo to nemogoče do zdaj.«

Kaczyinski, Orban in Janša - desni diktatorji
Prihodnost EU? Kaczyinski (avtokrat na Poljskem), Janša in Orbán. Vir: Twitter, Insajder.com

Številne sile EU, zlasti Francija, so v zadnjih letih namreč skušale upočasniti postopke za članstvo držav kandidatk, deloma zaradi zaskrbljenosti, da je z EU, ki ima zdaj 27 članic, vedno težje upravljati, zlasti tedaj, kadar je potrebna soglasnost za odločitve.

Marca 2020 je EU po letih nesoglasij dala zeleno luč Albaniji in Severni Makedoniji za začetek pristopnega procesa.

Toda že novembra istega leta je Bolgarija preprečila naslednji formalni korak in blokirala pogajanja zaradi spora glede imena jezika s Severno Makedonijo.

Srbija in Črna gora sta s postopkom že začeli, vendar so nato države EU pokazale zadržanost do povečanja števila članic Evropske unije.

Nekateri uradniki in diplomati EU se pripravljajo na potencialno težkih šest mesecev, glede na Janšev ugled desničarskega populista z nagnjenostjo k nenavadnim in nepredvidljivim sporočilom, zaradi česar je na družbenih omrežjih dobil vzdevek 'maršal Tweeto.'

»Nekateri uradniki in diplomati EU se pripravljajo na potencialno težkih šest mesecev, glede na Janšev ugled desničarskega populista z nagnjenostjo k nenavadnim in nepredvidljivim sporočilom, zaradi česar je na družbenih omrežjih dobil vzdevek 'maršal Tweeto.' Med tiskovno konferenco Janša ni hotel odgovoriti na vprašanja o nekaterih kontroverznih izjavah, ki jih je podal v podporo nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in domnevni prevari na ameriških predsedniških volitvah. Janša je dejal, da si bo Slovenija srčno prizadevala za ustanovitev Evropskega inštituta za ustavno pravo, s čemer očitno podpira idejo, ki sta jo prej spodbujali Madžarska in Poljska, da bi ustanovili organ, ki bi razsodil o sporih med Brusljem in nacionalnimi prestolnicami glede vprašanja spoštovanja načel pravne države piše Politico.

 »Varšava in Budimpešta sta že bili deležni disciplinskih ukrepov EU zaradi domnevnih kršitev temeljnih načel pravne države ali demokracije,« spominja bruseljski portal.

Skratka, Janša se za presojanje teh spornih vprašanj glede vladavine prava zavzema za posebno telo v okviru EU in ne, na primer, za pomoč Beneške komisije Sveta Evrope.

S tem pa Janša zahteva to, kar si želita Poljska in Madžarska, državi, ki sta že pod drobnogledom institucij EU.

Tudi portal Euroactiv poroča, da se je Janša izognil podajanju odgovorov na pereča vprašanja, češ da ne sliši.

Zato tudi Politico v Janševih načrtih vidi pot v »balkanizacijo« oziroma še večjo delitev Evropske unije in razklanost znotraj EU.

Zgodovinsko gledano je namreč »balkanizacija« proces, ki ima negativno konotacijo.

Janša uboga Orbana
Je slovenski premier Orbánova oproda na evropskem političnem parketu? Vir: Twitter

Balkanizacija v ožjem pomenu je geopolitični termin, ki opisuje proces razpadanja večnarodnostnih držav in nastajanje novih nacionalnih državic, ki so pogosto medsebojno sovražno nastrojene in v konfliktu.

Pojem se je v mednarodni diplomaciji pojavil tekom 19. in zlasti na začetku 20. stoletja ter se je nanašal na razpadanje Osmanskega cesarstva in porajanje novih balkanskih državic v medsebojnem konfliktu.

Slovenski slovar o balkanizaciji govori kot o »prehajanju v neurejene razmere, zlasti politične, kot so (bile) značilne za Balkan.«

Med tiskovno konferenco Janša ni hotel odgovoriti na vprašanja o nekaterih kontroverznih izjavah, ki jih je podal v podporo nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in domnevni prevari na ameriških predsedniških volitvah.

V zgodovinskem smislu pa je v procesu balkanizacije sodelovala tudi Slovenija, vključno z drugimi državami, ki so se leta 1990 in 1991 odločile za razbitje nekdanje Jugoslavije in nastanek cele vrste držav, ki so še danes v medsebojnih sporih zaradi ozemelj in vrste nerešenih vprašanj.

Balkanizacije se medtem otepajo tudi na internetu.

In balkanizacije seveda ne marajo niti demonstranti v Afriki. 

Nekateri evropski poslanci pa so zaradi prepirov Janeza Janše z evropskimi politiki in novinarji že pred začetkom predsedovanja Slovenije EU izrazili bojazen, da bo Janša prav zaradi svoje bogate predzgodovine sodelovanja v sporih in konfliktih postal nekdo, ki bo Evropsko unijo delil in ne združeval, kar je (združevanje) sicer zmeraj naloga predsedujočega EU.

In očitno na to klavrno dejstvo meri tudi bruseljski Politico.

Delite članek