REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija na prvem mestu? Vsi govorijo o volitvah, večini strank v parlamentu pa bi koristila - nova vlada

Slovenija na prvem mestu? Vsi govorijo o volitvah, večini strank v parlamentu pa bi koristila - nova vladaVir: Profimedia

Po odstopu dosedanjega predsednika vlade je stanje v Sloveniji znova običajno – mediji so prepolni obtožb in nasprotnih obtožb nekdanjih koalicijskih partnerjev.

Vsi prelagajo krivdo za razpad koalicije drug na drugega, obtožbe pa postajajo vse bolj ostre.

Stranki NSi in SDS se zadnjih soočenj na večjih televizijah verjetno preračunljivo niso udeležile, saj je bilo tako udrihanje nekdanjih članov vlade drug čez drugega še toliko bolj uničujoče in za dosedanjo opozicijo koristno.

V središču pozornosti se je znašel predvsem nekoliko za lase privlečen razlog za odstop predsednika vlade.

Matjaž Han je spomnil, da je Delo še 15. januarja objavilo intervju s premierjem, v katerem pojasnjuje, da razlogov za padec vlade ni.

Da je imel veliko težav s svojimi partnerji in ti z njim je seveda jasno in da se je odločitev o odstopu Marjana Šarca kuhala dalj časa je danes prav tako očitno, saj že najmanj od odhoda Levice iz vlade dejansko ni bila več zmožna opravljati svojo osnovno funkcijo - vladati.

So pa izjave predsednika vlade o tem, kako s 13 poslanci pač ne more narediti »nič« nekoliko zameglile dejstvo, da je bila zadnja kaplja čez rob – po odstopu Karla Erjavca, h kateremu je prav tako deloma prispeval Marjan Šarec – spor med dvema ministroma iz LMŠ o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Ali je Šarec z odstopom naredil pravo potezo - ali napačno?

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v izjavi novinarjem kljub temu zanikal razpadanje ekipe LMŠ.

»Smo trdna ekipa,« je dejal in dodal, da »ministri pridejo in gredo.«

Marjan Šarec Vir:Pixsell

Je pa priznal, da bi za uspešno delo moral opraviti širšo rekonstrukcijo vlade, kar »bi bilo pretežko, preveč tvegano.«

Zatrdil je še, da ima glede odločitve za odstop z mesta premierja mirno vest.

Če volitev ne bo, ampak bo komu uspelo sestaviti novo vlado, bo to desna vlada, je prepričan Šarec. Na vprašanje, ali bi se lahko LMŠ povezala s SDS, je takšno možnost zavrnil in med razlogi navedel, da »njihovi mediji ves čas žalijo, blatijo, tudi na osebni ravni«, moti ga tudi njihov sovražni govor.

Šarec je ob tem pojasnil tudi ozadje napetih odnosov s SAB. Dejal je, da je bilo »to z Mlinarjevo kaplja čez rob in je kazalo na prihodnje odnose, tako je težko delati.«

Šarec je ob tem pojasnil tudi ozadje napetih odnosov s SAB. Dejal je, da je bilo »to z Mlinarjevo kaplja čez rob in je kazalo na prihodnje odnose, tako je težko delati.«

Da se Alenka Bratušek kot nekdanja predsednica vlade vidi v vlogi »nadministrice« in da bo to ena od prvih razpok vlade smo opozarjali že v času sestavljanja vlade. To se je v resnici tudi zgodilo.

Šarec je spomnil, da ga je predsednica SAB Alenka Bratušek pred glasovanjem o Angeliki Mlinar pozvala, naj odstopi, če ne bo sposoben zagotoviti potrebne večine v DZ za imenovanje Mlinarjeve na ministrsko mesto.

Glede jeze koalicijskih partnerjev, da jih ni obvestil o nameri odstopa, pa je dodal, da mu tudi Bratuškova do zadnjega ni želela povedati, kdo bo kandidatka SAB za kohezijsko ministrico in je za ime Mlinarjeve izvedel iz medijev.

Po drugi strani tudi v SAB niso ostali dolžni Šarcu, saj je Alenka Bratušek izpostavila zlasti dejstvo, da niti o že »kuvertirani« odstopni izjavi ministra za zdravstvo Šabedra koalicijski partnerji niso bili obveščeni.

Že dan po odstopu Šarca pa se je izkazalo, da ni nujno, da bi morali državljani že na volitve.

<blockquote class="twitter-tweet"><p lang="sl" dir="ltr">Mislim da še ni pravnomočno. Lahko se pritoži zaradi zmote <a href="https://t.co/9UXxlWZW9J">https://t.co/9UXxlWZW9J</a></p>&mdash; lucija usaj (@lucijausaj) <a href="https://twitter.com/lucijausaj/status/1222138392370126849?ref_src=twsrc%5Etfw">January 28, 2020</a></blockquote> <script async src="https://platform.twitter.com/widgets.js" charset="utf-8"></script>
Mlinarjeva in Bratuškova

Očitno je, da SMC ni »ugriznil« v vabo LMŠ, ki je tej ključni stranki ponudila partnerstvo in sodelovanje.

Zelo verjetno je, da bi po takšnem sodelovanju SMC namreč izginila, kadre pa bi prevzela LMŠ.

Po besedah vodje poslancev SMC-ja Igorja Zorčiča zato že potekajo nekateri pogovori o poskusu oblikovanja nove koalicije, a ne na ravni delegacij strank, ampak »bolj mimogrede.«

Če se bo našla kritična masa strank, ki lahko skozi DZ spravi zakonodajo, ki je nujno potrebna, bodo po Zorčičevih navedbah verjetno vsi presodili, da je to bolje kot predčasne volitve. Zatrdil je, da je vseh deset poslancev SMC-ja v tem stališču enotnih.

Takšna vlada bi lahko bila bolj projektna.

Med projekti, ki bi jih lahko nova koalicija sprejela, je Zorčič izpostavil preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajno oskrbo in demografski sklad.

In ker SDS po anketah zaostaja za LMŠ, ni povsem jasno, ali bi bil tudi po morebitnih spomladanskih volitvah Janša s SDS relativni zmagovalec volitev.

Poslanka SMC-ja Monika Gregorčič je na svojem profilu na Twitterju zapisala, da so »predčasne volitve mokre sanje premierja v odstopu«.

Toda za predčasne volitve se odločno zavzemajo v Levici.

Ankete jim namreč kažejo dobro.

Za nove volitve so tudi v SD, kjer pa izpostavljajo licemerje Marjana Šarca in LMŠ.

Matjaž Han je spomnil, da je Delo še 15. januarja objavilo intervju s premierjem, v katerem pojasnjuje, da razlogov za padec vlade ni.

Zato je, tako meni Han, razlog za odstop premierja odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja.

»Bertoncelj je odstopil, in ko odstopi minister za finance, ki je najožji sodelavec pri vsakem predsedniku vlade, seveda alarmi zazvonijo. Škoda, da delamo iz tega ne vem kakšne zgodbe, da se ni dalo delati, ker 15. januarja se je še dalo,« je povedal.

Kritičen je bil tudi do načina, na katerega je premier odstopil.

»Če ne moreš delati, je najmanj, da pokličeš v petek pet predsednikov strank in rečeš: 'Fantje moji in dekleta, jaz ne morem več.' In odstopiš,« je do premierjevega načina odstopa kritičen Han.

Dodal je, da je zato še 15. januarja mislil, da so »najboljši prijatelji.«

Vodja poslancev SD Matjaž Han se strinja, da so vsi odgovorni za stanje v zdravstvu.

Tudi poslanec DeSUS-a Ivan Hršak meni, da je velika možnost oblikovanja nove koalicije.

»Zagotovo je za državljane bolje, da se tvori neka koalicija, oddela mandat in da se v tem času sprejmejo zakoni,« je pojasnil ob robu seje v DZ-ja.

Spomnil je tudi, da je bilo v zadnjem letu že več volitev in da volitve stanejo. »Denarja stranke nimajo in mislim, da bodo naredile vse, da bi neka trdna koalicija, ki ne bo imela minimalnega števila glasov, lahko delala ta mandat,« je dejal.

Zaradi afere Patria, nepojasnjenega premoženja in drugih afer omadeževan Janez Janša bi tako v vlogi rešitelja »sredinskih« strank pokazal, da je razbil vsesplošen strankarski bojkot glede sodelovanja drugih strank s SDS.

Najbolj pogumno in borbeno držo je že pokazala NSi.

Izvršilni odbor NSi-ja je namreč v ponedeljek zvečer po Šarčevem odstopu ustanovil volilni štab in takoj začel postopek evidentiranja kandidatov za parlamentarne volitve. Sklep o tem so sprejeli soglasno.

Predsednik stranke Matej Tonin je že čez dan v prvem odzivu na odstop predsednika vlade dejal, da v teh okoliščinah ni smiselno oblikovati nove koalicije, čeprav možnosti pogovorov o novi koaliciji, če bi bili k njim povabljeni, v NSi-ju ne zavračajo.

Vendar pa je očitno, da bo zadnjo besedo o tem znova imel predsednik SDS Janez Janša.

Očitno je, da SD, SAB in Levica v kakršno koli prihodnjo vlado najverjetneje ne bodo niti povabljeni.

Vse ostale stranke pa so kljub hrabrem nastopom pred kamerami v položaju, ko ne samo, da ne bodo imele več zadržkov pred vstopom v vlado Janeza Janše, pač pa bodo morale za to milo prositi in pristati na celo vrsto grenkih pogojev.

Janez Janša / SDS

In še to ne zagotavlja da bi SDS – verjetno v partnerstvu z NSi - na novo vlado pristala.

Je pa seveda res, da je za vstop v vlado tudi na strani SDS nekaj razlogov.

Zaradi afere Patria, nepojasnjenega premoženja in drugih afer omadeževan Janez Janša bi tako v vlogi rešitelja »sredinskih« strank pokazal, da je razbil vsesplošen strankarski bojkot glede sodelovanja drugih strank s SDS.

Prav to mu je v največji meri preprečilo oblikovanje vlade po volitvah leta 2018.

Prav zato ker Šarec, edini resni konkurent Janši tako zelo »navija« za volitve je mogoče, da bo SDS to možnost zavrnila. To pa bo jasno že kmalu.

Obenem bi položaj v vladi lahko okrepil tudi ratinge SDS-a, medtem ko bi spomin na Šarca in njegovo obdobje vladanja v dveh letih in pol lahko precej zbledel.

In ker SDS po anketah zaostaja za LMŠ, ni povsem jasno, ali bi bil tudi po morebitnih spomladanskih volitvah Janša s SDS relativni zmagovalec volitev.

To bi lahko bila tudi LMŠ, ki bi medtem »pojedla« nekaj manjših strank iz istega volilnega bazena in bi nato znova sestavljala vlado.

Ali bomo v Sloveniji imeli predčasne volitve ali novo vlado?

Zato ima tudi Janša, kljub zaklinjanju, da so volitve prava pot, močan razlog, da pristopi k oblikovanju nove vlade.

Vse to pa se da tudi lepo argumentirati v smislu, da bi sicer stranke rade odšle na volitve, da pa bi to državo znova do konca leta spravilo v prosti tek, to pa je nekaj, kar si Slovenija v tem trenutku, ko smo soočeni z mednarodnimi napetostmi, predsedovanjem EU in drugimi problemi - enostavno ne moremo privoščiti.

In da je zato potrebno žrtvovati strankarske interese (in celo zmago na volitvah kjer bi se seveda vsi odlično odrezali) za to, da Slovenijo postavijo na prvo mesto.

Nekoliko tudi po vzoru na ZDA, kjer s svojo politiko »America first!« še zmeraj uspeva tudi Donald Trump ...

Prav zato ker Šarec, edini resni konkurent Janši tako zelo »navija« za volitve je mogoče, da bo SDS to možnost zavrnila. To pa bo jasno že kmalu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek