Rojstni dan SFRJ: Danes je »dan republike«, v kateri smo tudi v Sloveniji živeli še 9 mesecev po razglasitvi neodvisnosti!

Devetindvajseti november nekaterim ne pomeni nič – a za druge je to še vedno »dan republike«, dan, ko se spomnijo na nekdanjo državo, iz katere je nastalo vseh pet držav naslednic – Slovenija, Hrvaška, BiH, Črna Gora in Makedonija (danes Severna Makedonija).

Ta država je nastala 29.11. 1943 v bosanskem Jajcu.

Na zasedanju so bili tudi delegati iz Slovenije.

Rojena je bila v protifašistični borbi proti okupatorjem, po vojni pa je bila dolga leta država, i je ščitila in omogočala razvoj vsem njenim prebivalcem.

Vse v tej državi seveda ni bilo brez napak.

To predvsem ni bila parlamentarna demokracija (s katero pa je bilo veliko težav v prvi Jugoslaviji) številne pravice (predvsem do svobode izražanja) so bile omejene, toda po drugi strani je imela zlasti od šezdesetih let naprej tudi demokratično ureditev, v kateri so imeli formalno oblast »delovni ljudje.«

V resnici je državo v njihovem imenu upravljala partija oziroma Zveza komunistov.

A država kljub temu ni bila brez uspehov.

Splošna volilna pravica, zagotovljeno zdravstveno varstvo, hiter napredek države, samoupravljanje in podjetja ki so delovala na velikem jugoslovanskem trgu, zaščita pravic delavcev in socialna varnost, politika neuvrščenosti in nasprotovanja kolonializmu in imperializmu, pregon skrajnih oblik nacionalizma in šovinizma – vse to je bilo, pod parolo »bratstva in enotnosti« tudi nekaj, na kar je bila vsa država upravičeno ponosna.

Nekateri od teh dosežkov so za njene naslednice, tudi Slovenijo, danes praktično nedosegljivi.

Zaradi različnih sporov in nasprotij, pa tudi delovanja tujih sil je država na koncu propadla.

Pomemben udarec ji je zadala tudi tedanja slovenska republika, katere prebivalci so decembra leta 1990 glasovali za odcepitev od SFRJ.

Številna vprašanja, tudi uzemeljska in statusna po razpadu SFRJ niso rešena še vse do danes.

Omenimo lahko le sporne meje (tudi slovensko-hrvaške) med republikami, spore znotraj BiH in sporen status srbske pokrajine Kosovo.

Zanimivo je, da s(m)o prebivalci Slovenije nato kljub temu še dolge mesece živeli v Jugoslaviji in to vse do začetka leta 1992 – skupaj skoraj devet mesecev.

Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je po mednarodnem pravu namreč prenehala obstajati šele 27. aprila 1992.

Ta datum temelji na formalni razglasitvi Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) s strani Srbije in Črne gore kot pravne naslednice SFRJ.

Generalna skupščina OZN je nato 22. septembra 1992 sprejela Resolucijo 47/1, s katero je potrdila, da je SFRJ prenehala obstajati in da ZRJ ne more samodejno nadaljevati članstva SFRJ v OZN pač pa mora zaprositi za članstvo kot nova država.

Badinterjeva komisija, ki jo je ustanovila Evropska skupnost, je sicer v svojem mnenju št. 8 (4. julij 1992) ugotovila, da je SFRJ razpadla in prenehala obstajati kot država.

Toda šele konec aprila 1992 je širša mednarodna skupnost Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo priznala kot neodvisne države, sam de facto proces razpada pa je bil postopen in zaznamovan z razglasitvami neodvisnosti različnih republik, ki so se začele leta 1991.

Konec leta 1991 in v začetku leta 1992 so sicer tudi nemčija in druge države takratne ES pričele s priznavanjem neodvisnosti Slovenije in drugih držav naslednic.

Toda 27. april 1992 je – česar pa večina javnosti ne ve - splošno sprejet kot uradni končni datum obstoja SFRJ po mednarodnem pravu.

Nevednost glede tega dejstva je še posebej velika v Sloveniji, kjer je velika večina še danes prepričana, da je SFRJ prenehala obstajati že kar z razglasitvijo neodvisnosti Slovenije 25. junija 1991.

V resnici pa smo v SFRJ, vsaj kar se tiče mednarodnega prava, živeli še vse tako dolgo, dokler se za izstop iz nje niso odločili tudi v Srbiji in Črni gori...

Na nastanek samostojne Slovenije in drugih republik so zato v največji meri vplivale prav odločitve teh republik samih, manj pomembna pa so bila tuja priznanja.

Toda če spremljamo medije in politike novih držav tega seveda ni mogoče ugotoviti, saj ti vedno poudarjajo le pomen lastnih odločitev in priznanja tujih politikov in tujih držav.

Nekaterim med njimi te države od svojega nastanka tudi zvesto sledijo in jim dejansko nesuvereno hlapčujejo.

V resnici pa je šlo pri nastanku novih držav na pogorišču SFRJ za veliko bolj zapleten proces, kjer so tudi slovenski osamosvojitvi najbolj pomagale – odločitve prebivalcev vseh ostalih republik SFRJ.