Rdeča nit letošnje Parade ponosa intersekcionalnost

Festival Parada ponosa bo letos potekal med 15. in 23. junijem, ko se bo zaključil s povorko. A festival se ne bo vrtel le okoli povorke, ampak zaobjema tudi številne dogodke. Letošnji program je po besedah predsednice društva Parada ponosa Simone Muršec zagotovo eden najbogatejših. Rdeča nit letošnjega programa je intersekcionalnost.

Predsednica društva Parada ponosa je na današnji novinarski konferenci poudarila, da bi glede na družbeno klimo in dogajanje v zadnjih nekaj tednih, ki so bili predvolilno obarvani, lahko ocenili, da so bili v društvu jasnovidni, ko so v preteklih mesecih pripravljali program parade. "Ampak v bistvu nismo jasnovidni. To, kar želimo izpostaviti s programom, je odraz družbe," je dejala in opozorila, da sovraštvo do manjšin, ki se je kazalo v predvolilnem času v družbenih medijih, ni nekaj novega.

Eden od vsebinskih dogodkov, ki jih je v programu izpostavila Muršečeva, je javna razprava o intersekcionalnosti - prepletenosti identitet in osebnih okoliščin. Gre za koncept, ki se nanaša na istočasno izkušnjo kategoričnih in hierarhičnih klasifikacij, kot so rasa, razred, spol, spolna usmerjenost, narodnost in mnoge druge, je povedala. Nanaša se tudi na dejstvo, da so oblike zatiranj, ki so pogosto razumljene kot ločene, v resnici vzajemno soodvisne in že po naravi presečne - skupaj sestavljajo enoten sistem zatiranja.

A vedno, ko gledamo na družbene strukture skozi prizmo intersekcionalnosti, moramo v jedro postaviti raso kot kategorijo, je dodala. Tako mora biti protirasistični boj v jedru vsakega boja za družbene spremembe in enakovpravnost, je dodala. Tako bo ena javna razprava posvečena tudi rasizmu.

Poleg tega bodo spregovorili o solidarnosti in skupnih bojih vseh manjšin. Kot je opozorila, ni dovolj, da na paradi korakajo le za pravice LGBT, saj so te pravice neizogibno prepletene s pravicami žensk, manjšin itd.

Festival se sicer začenja v petek s pregledom dela ekvadorske fotografinje in aktivistke Paole Paredes, ki je več mesecev intervjuvala žrtve ustanov v Ekvadorju, kjer "zdravijo" homoseksualne moške, ženske in transeksualke/ce. Osebe so v centrih prisilno pridržane in izpostavljene psihičnemu in fizičnemu mučenju, Paredesova pa je nato upodobila prizore, ki so jih osebe tam doživele.

Sledil bo koncert kanadske glasbenice Peaches, ki je po navedbah Muršečeve po lastni podobi izklesala drzno, seksualno progresivno pot, ki je odprla vrata neštetim drugim, ki so sledili.

Na zadnji dan festivala, v soboto, 23. junija, pa bo potekala povorka po Ljubljani, ki se bo začela na Metelkovi in končala na Novem trgu. Muršečeva je dejala, da so v društvu pogosto deležni kritik, zakaj so tako politični in aktivistični, če bi se ljudje radi na paradi le zabavali v sproščeni družbi.

Kot je opozorila, je parada trenutek, ko se spomnijo začetkov družbenega boja za LGBT pravice. "In glede na dogajanje v družbi je še vedno treba poudariti, da žal nismo enakovredni v družbi," je dodala. Dokler se v Ljubljani in Sloveniji dogaja, da iz lokala nasilno vržejo dva moška, ki sta plesala skupaj, parada ne more biti zgolj zabava, ampak predvsem protest, je izpostavila.