REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Proti kulinarični diskriminaciji: na degustacijo 99 vrst praženega krompirja tokrat v Postojno

Proti kulinarični diskriminaciji: na degustacijo 99 vrst praženega krompirja tokrat v PostojnoDruštvo ljubiteljev praženega krompirja

Krompir se tudi v Sloveniji ponavadi je – kot priloga ostalim jedem. Toda obstajajo tudi ljubitelji krompirja, ki menijo, da je to nepravično in da si krompir zasluži, da je »glavna« jed. In zato vsako leto prirejajo tudi svetovni festival praženega krompirja. Kjer je krompir kralj kosila, razni zrezki pa so, kot je edino prav – »priloge.«

Ti ljubitelji so že od leta 2000 zbrani v posebnem društvu. Društvo za priznanje krompirja kot samostojne jedi je namreč nastalo iz hudomušne ideje na nekem sprejemu okoli novega leta 2000.

Njihovo geslo je: »Za domovino s praženim naprej!«

Njihovo geslo je: »Za domovino s praženim naprej!«

V vili Podrožnik so leta 2000 med drugimi dobrotami jedli za prilogo pražen krompir. Razvila se je debata o tem, kako je podcenjen v primerjavi z drugimi jedmi. Tako so sklenili, da je treba temu narediti konec in v ta namen ustanoviti društvo, ki si bo prizadevalo poveličati pražen krompir v glavno jed in se zavzemati za njegov obstoj.

Obiskovalcem bodo tokrat brezplačno ponudili pražen krompir v Postojni in to na več kot 99 načinov. Danes se bo predstavilo več kot 60 ekip. Pričakujejo tudi veliko domačih gostov ter gostov iz tujine.

Letošnja prireditev se je začela  na prireditvenem prostoru na parkirišču pred PTC Primorka, kjer že od 10. ure ob zabavnem, glasbeno-kulturnem dogajanju prijetno diši po praženem krompirju.

Deliti ga bodo začeli ob 12. uri.

Kljub napovedanim nevihtam, pričakujejo preko 10.000 obiskovalcev.

Krompir - pobiranje

Obiskovalci prireditve bodo lahko na prodajnih stojnicah kupili tudi domače točeno pivo, suhomesnate in mesne izdelke iz divjačinskega, govejega ter svinjskega mesa, ekološka žita in oljnice, bučna in olivna olja, glinene posode, idrijske čipke ter številne ostale izdelke in pridelke domače obrti.

Razvila se je debata o tem, kako je podcenjen v primerjavi z drugimi jedmi. Tako so sklenili, da je treba temu narediti konec in v ta namen ustanoviti društvo, ki si bo prizadevalo poveličati pražen krompir v glavno jed.

Prvi festival so organizirali v Mokronogu.

Krompir smo morda v Evropi res dobili šele po odkritju Amerike in to s kalorijami bogato prehransko živilo je res rešilo lakote veliko ljudi, (pred nekaj sto leti tudi Slovence) toda zanimivo je, da tudi na Hrvaškem nekateri menijo, da je nujno potrebno čim prej zaščititi vsaj določeno vrsto tega živila – kot izvirno hrvaško pogruntavščino.

Vse skupaj je rezultat nedavnega škandala na Hrvaškem, ko se je na trgu pojavil egiptovski krompir, za katerega je na embalaži pisalo, da je »međimurski«.

Na okoli 2500 hektarjev međimurskih njiv se sicer letno na Hrvaškem proizvede okoli 60.000 ton krompirja, kar je dovolj za okoli 70 odstotkov hrvaških potreb.

Ta proizvod bi država morala že davno tega zaščititi, sedaj pa smo vzeli stvari v svoje roke.

Toda po prodaji egiptovskega krompirja kot »domačega« je međimurska županija predlagala, da se zaščiti »eden od tamkajšnjih najbolj prepoznanih kmetijskih proizvodov.«

Nato pa so podpisali pogodbo, s katero se je Zadrugi međimurskih proizvajalcev merkantilnega krompirja podelila pravica, da zaščiti trgovsko znamko Međimurski kalemper.

»Ta proizvod bi država morala že davno tega zaščititi, sedaj pa smo vzeli stvari v svoje roke. Trgovska znamka 'Međimurski kalemper' je v procesu zaščite v Državnem zavodu za intelektualno lastnino,« je dejal Matija Posavec.

Ko je o tem poročal Večernji list pa se je na to odzval tudi eden od bralcev in opozoril, da »ne bo prave zaščite«, ker lahko »Nemec najame zemljo in prodaja međimurski krompir, ali pa hale v Slavoniji in prodaja kulen«, ter da imajo »Nemci monopol na parmezan v severni Evropi«, podobno pa se bo zgodilo tudi na Hrvaškem, ko bodo tujci iz EU po letu 2020 lahko kupovali tudi hrvaško zemljo.

Krompir

Krompir pa seveda ni izključno »međimurski« ali »hrvaški proizvod.«

Na območju Peruja so krompir poznali že 2500 let pred našim štetjem. Ko so v 16. stoletju krompir iz Amerike pripeljali v Evropo, so ga najprej imeli celo za okrasno rastlino. Minilo je kar 200 let, da se je ta rastlina uveljavila tudi kot živilo.

Leta 1767 je Marija Terezija izdala ukaz o sajenju krompirja, ki je veljal tudi za Slovenijo. Prav zato, da bi se naši predniki rešili lakote.

V Sloveniji naj bi raslo 17 domačih sort krompirja, toda le »Gorenjski jedilni krompir« je edina zaščitena trgovska znamka.

Nizka cena krompirja in zmanjšanje lakote po Evropi zaradi krompirja sta verjetno dva glavna razloga, da je to gomoljasto živilo dobivalo vse večjo veljavo.

Danes poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih barv in struktur. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja.

Neko sorto, imenovano mate, že od nekdaj uporabljajo celo kot spolno dražilo in na različnih koncih sveta ga prodajajo v tabletkah kot afrodiziak.

Hrvaški krompir

Slovenci smo leta 1962 dobili svojo prvo sorto, krompir matjaž. Trenutno naj bi bilo po poročanju slovenskih medijev »registriranih 17 domačih sort«, toda ob preverjanju na Uradu RS za intelektualno lastnino je le »Gorenjski jedilni krompir« za sedaj edina zaščitena »trgovska znamka.«

Tudi na seznamu slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil slovenskega krompirja ni, kar je zelo nenavadno, glede na veliko popularnost krompirja v Sloveniji.

Ker se egiptovske in druge sorte krompirja prodajajo tudi v Sloveniji, bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj ni zaščiten tudi slovenski krompir.

Na »kultni njivi« Društva za priznanje krompirja kot samostojne jedi raste, kot sami pišejo, 36 sort krompirja iz 20 držav.

Med drugim so posadili tudi 7 slovenskih sort krompirja (BISTRA, KOKRA eko, MIRNA, MURA, PŠATA, SORA in SOTLA), ki pa očitno vse lepo rastejo – intelektualno nezaščitene …

Komentarji