Policija preiskuje SNS zaradi napisa »SNS Migrante ven iz države«

Policijo zanima, kdaj in kdo je objavil zapis »SNS Migrante ven iz države«, po čigavem navodilu je bil zapis objavljen ter kakšna je vloga predsednika stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega pri tej objavi.

Policijska postaja Ljubljana Center je te dni na podlagi zahteve okrožnega državnega tožilstva pozvala Slovensko nacionalno stranko, da policiji posreduje nekatere podatke. Policija namreč v predkazenskem postopku »zbira obvestila v zvezi s sumom kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po I. odstavku 297 KZ v zvezi z II. točko  4.člena ZOPOKD, storjenega dne 21. 10.2017 na naslovu Bleiweisova ulica 13 v Ljubljani na svetlobni tabli z napisom 'SNS Migrante ven iz države', ki se je predvajal na svetlobni tabli na objektu.«

Sporočilo policije stranki SNS je bilo naslednje: »Za uspešno izvedbo predkazenskega postopka vas pozivamo, da nam na podlagi II. Odstavka 148 člena posredujete naslednje podatke: Kdaj in kdo je objavil zapis »SNS Migrante ven iz države«, po čigavem navodilu je bil zapis objavljen, ter kakšna je vloga predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega pri nastanku in objavi zgoraj navedenega sporočila.«

Da policija preganja nestrpnost, nasilje in sovraštvo je prav, zaskrbljujoče pa je, če policija po nalogu državnega tožilstva ne zna ločiti med »sovražnim govorom« in svobodnega izražanja mnenj, kar je ustavna kategorija. Provokativni napis so sicer opazili tudi na družbenih omrežjih. Nanj je opozoril tudi Boris Vezjak na svojem blogu.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svojih odločitvah vedno znova poudarja, da svoboda izražanja (10. člen EKČP) sodi med temeljna načela demokratične družbe. Čeprav so v skladu z drugim odstavkom 10. člena EKČP dopustne določene omejitve te pravice, »je treba te ozko razlagati, nujnost kakršnekoli omejitve pa mora biti prepričljivo utemeljena.« ESČP poseg presoja v luči primera kot celote in oceni, ali je bil ta sorazmeren z legitimnim ciljem in ali so razlogi, ki so jih navedla nacionalna sodišča, da bi upravičila poseg, upoštevni in zadostni (relevant and sufficient)«. 

Svoboda izražanja iz 10. člena EKČP pa ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in ne štejejo za žaljive, temveč »tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo.« Vse to so zahteve pluralizma in strpnosti, brez katerih ni demokratične družbe. Svoboda izražanja zajema tudi možnost, zateči se k določeni stopnji pretiravanja ali celo provokacije, torej k uporabi pretiranih izjav. Varstvo pravice do svobode izražanja sicer ne zajema žaljivih izjav, ki pomenijo objestno, samovoljno klevetanje (očrnitev), na primer izjav, katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje. Vendar celo uporaba vulgarnih izrazov sama po sebi ni odločilna pri oceni žaljivih izjav, saj lahko služi stilističnim namenom.

Na to je v primeru Lehideux & Isorni vs. Francija opozorilo tudi ESČP, ko je zapisalo, da je v 2. odstavku 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic sicer omejitev svobode izražanja, ki pa ne pretehta nad 1. odstavkom, saj svoboda izražanja, mišljenja, idej in tudi združevanja lahko pomeni, da se vznemirijo čustva oziroma da lahko tudi žali čustva, ki glede neke zadeve sicer prevladujejo v javnosti.

Iz navedene izjave je očitno razvidno, da je SNS uporabila izraz »migrant« in ne begunec. Če bilo pozivanje na omejevanje pravic do mednarodne zaščite beguncem še lahko kaznivo, pa to za vprašanje, ali naj migranti ostanejo v državi ali ne, vendarle ne velja. Migrante (prebežnike) tudi države EU brez posebnih težav zavračajo in vračajo v države porekla. Gre torej za politično vprašanje – nič več in nič manj. Prav zato omenjeni postopek proti SNS kaže na pomembno predkazensko zadevo – vendar ne takšno, kot to misli policija. 

Očitna je namreč le nevarnost, da bi s pritirano gorečnostjo okrožnega državnega tožilstva lahko prišlo do neupravičenega pregona SNS ali njenega predsednika, kar pa bi predstavljalo kršitev 39. člena ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja svobodo izražanja – tudi strankam pri izražanju političnih stališč, s katerimi se morda kdo (ali pa celo večina – saj je vseeno) v tej državi morda sploh ne strinja.