nedelja, 28. julij 2024 leto 29 / št. 210
Podpora NATO v Sloveniji najnižja: 46 odstotkov proti pomoči Ukrajini, večina ne zaupa »osrednjim« medijem
Udeleženci shoda Slovenija proti rusofobiji Vir: Insajder
Kot kažejo raziskave javnega mnenja, ki jih opravlja sama zveza NATO, podpora čezatlantskemu vojaškemu paktu v Sloveniji vztrajno pada – s 66 odstotkov leta 2003 na 63 odstotke predlani, nato lani na 56 odstotkov, letos samo še na 52 odstotkov, da bi se na koncu zadržala na 58 odstotkih…
Zadnja javnomnenjska raziskava, objavljena tik pred vrhom Nata v Washingtonu, je Sloveniji prinesla celo titulo najbolj skeptične države znotraj dvaintrideseterice, ki jo je pred tem imela Črna gora.
Slovenija se sicer pripravlja, da v naslednjih letih Ukrajini nameni desetino obrambnega proračuna, to je od 80 do 100 milijonov evrov na leto.
Toda kot piše Delo »po informacijah od virov blizu slovenski delegaciji v Washingtonu uradna Ljubljana s tem zneskom nima težav.«
Kot kažejo raziskave javnega mnenja, ki jih opravlja sama zveza NATO, podpora čezatlantskemu vojaškemu paktu v Sloveniji vztrajno pada.
Toda najnovejša raziskava javnega mnenja, ki so jo pripravili v Natu, je pokazala, da večina Slovencev (61 odstotkov) ne podpira dodatnega trošenja za obrambo.
Da bi država morala trošiti več, meni 27 odstotkov vprašanih, 12 odstotkov pa o ključni temi zavezništva nima mnenja.
Za ta denar bi se seveda dalo zgraditi bolnišnice, popraviti ceste, dvigniti plače – a denar bo vlada raje zmetala v črno luknjo ukrajinske vojne.
Slovenija se je pred desetletjem na vrhu Nata zavezala, da bo obrambne izdatke dvignila na dva odstotka BDP.
Projekcije zveze kažejo, da bo letos Slovenija za obrambo namenila 1,29 odstotka BDP, kar jo poleg Španije uvršča na rep držav članic.
Dva odstotka izdatkov za vojsko naj bi Slovenija dosegla leta 2030.
In to pomeni vsako leto za »obrambo« še več denarja.
In to obrambo, ki se počasi seli – v jugovzhodno Azijo!
Mnenja o tem, ali je treba še naprej pošiljati pomoč Ukrajini, so v slovenski družbi polarizirana.
Sedeminštirideset odstotkov državljanov se strinja z nadaljnjo pomočjo Ukrajini, 46 odstotkov pa ji nasprotuje.
V časniku Delu, ki pogosto zavaja in podobno kot večina ostalih slovenskih medijev zelo enostransko poroča o vojni v Ukrajini pa se čudijo predvsem nizkemu zaupanju državljanov v slovenske medije.
Kar 65 odstotkov vprašanih ne zaupa medijem, ko gre za poročanje o vojni v Ukrajini.
To seveda velja za tiste medije, ki jih državljani večinimo spremljajo - torej državljani večinoma ne zaupajo osrednjim, tiskanim in elektronskim medijem.
»Skrb pa vzbuja podatek, da v Sloveniji kar 65 odstotkov prebivalstva ne zaupa poročanju medijev o vojni v Ukrajini – povprečje v članicah Nata je 49 odstotkov. Da mediji prikazujejo resnico iz ruske vojne proti Ukrajini, zaupa le 29 odstotkov vprašanih. Po drugi strani pa ta podatek pokaže, da v Sloveniji obstajajo plodna tla za širjenje dezinformacij in ruske propagande. Na njen močni razrast že nekaj časa opozarjajo varnostne službe, vlada pa je zaradi dejavnosti na tem področju pred evropskimi volitvami izgnala namestnika ruskega vojaškega atašeja v Sloveniji. Ob tem ne preseneča niti podatek iz raziskave, da Slovenija sodi med države, kjer je delež tistih, ki menijo, da je ruska agresija v Ukrajini vplivala na varnost države, najmanjši,« piše Uroš Esih.
To, da je Slovenija pri podpori zvezi NATO zadnja zato sploh ni slabo. Obratno, nekega dne bo to nekaj, na kar bomo lahko ponosni.
Na vprašanje, kako bi glasovali na referendumu, če bi imeli možnost, da se izrečete za članstvo v Natu ali proti njemu, je Slovenija z 58 odstotki v prid članstvu v zavezništvu zasedla zadnje mesto.
Podatki očitno kažejo, da se Slovenija še vedno ponaša s precejšnjim številom racionalno mislečih prebivalcev.
Napadi na suverene države izven območja članic, neomajna podpora nezakonitim in nelefitimnim intervencijam ZDA, širjenje NATO v nasprotju z dogovori tako, da to ogroža Rusijo, širjenje članstva v JV Azijo zaradi obkoljevanja Kitajske - vse to z osnovnimi cilji zveze NATO nima nobene zveze, a je postalo dominantna smer razvoja te vedno bolj agresivne zveze.
In namesto, da bi mediji in politiki bili tega veseli to kritizirajo, ker pač ni v skladu z večinskim mnenjem s strani ameriških dezinformacij zapeljanega evropskega občinstva.
Istega občinstva, ki se jim to, da so jim Američani razstrelili milijarde vreden plinovod iz Rusije zdi nevredno resne obravnave, istočasno pa rusko reakcijo na vztrajno plazenje zveze NATO proti njihovim mejam vidi kot »neizzvano agresijo.«
To, da je Slovenija pri podpori zvezi NATO zadnja zato sploh ni slabo.
Obratno, nekega dne bo to nekaj, na kar bomo lahko ponosni.
Sodba, da bodo »prvi bodo zadnji in zadnji prvi« bo morda pokazala svojo moč tudi v tem primeru…
