REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pirova zmaga SDS, vlada bo Šarčeva in levosredinska

Pirova zmaga SDS, vlada bo Šarčeva in levosredinskaMarjan Šarec | IVIR: Pixsell

Napovedi volilnih rezultatov parlamentarnih volitev so se letos očitno precej dobro uresničile. Zmagovalka današnjih državnozborskih volitev je SDS, ki je prejela 24,4 odstotka glasov. To kažejo rezultati vzporednih volitev, ki jih je za TVS, POP TV ter Siol.net in Planet TV pripravila agencija Mediana. V parlament se bo po podatkih vzporednih volitev, ki jih je opravil Inštitut Mediana, uvrstilo devet strank. Največ sedežev je osvojil SDS, 25, drugouvrščeni LMŠ 13, SMC in Levica 10, SD 9, NSi 7, Stranka Alenke Bratušek in DeSUS 5, SNS pa 4.

Zmagovalec brez koalicije

Rezultati volitev pio preštetih okoli 90 odstotkih glasov kažejo, da je 25,08 odstotkov glasovalo za SDS, 12, 6 odstotka za LMŠ, 9,656 odstotka za SMC, Levica je osvojila 9,16 odstotka, SD 9,98 odstotka, NSi 7,11 odstotka, Stranka Alenke Bratušek 5,11 odstotka, DeSUS 4,93 odstotkov, SNS 4,22 odstotka, SLS 2,66 odstotka, Dobra država 1,52, Piratska stranka 2.13  odstotka, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije 1,2 odstotka, stranke Združena levica in Sloga, Lista novinarja Bojana Požarja 0,87  in Gibanje Skupaj naprej so prejele vsaka po 0,60 odstotka, stranka Za zdravo družbo je prejela 0, 6 odstotka, stranki Gibanje zedinjena Slovenija in ReSET sta dobili vsaka po 0,5 odstotka glasov, Gas 0,4 odstotka, Kangler in Primc - Združena desnica 0,3 odstotka glasov, Socialististična partija Slovenije in Solidarnost po 0,2 odstotka glasov, SSN 0,1 odstotka, stranka Naprej Slovenija pa je prejela 0 odstotkov glasov.

Presenečenje volitev je dober rezultat Zavezništva Alenke Bratušek, ki je prehitela celo večnega Karla Erjavca in njegov DeSUS, ter ponoven preboj že »odpisanega« Zmaga Jelinčiča v parlament. Precej slab pa je bil rezultat Liste novinarja Bojana Požarja, ki je dobila celo dvakrat manj glasov od na primer Dobovškove Dobre države. Pa tudi SLS je očitno, kljub velikemu naporu, ostala nekako tam kjer je bila doslej in brez večjega dometa. Njen predsednik Marko Zidanšek je že odstopil.

Izzidi

Na osmih parlamentarnih volitvah je tako 1,7 milijona volilnih upravičencev izbralo med 25 strankami in njihovimi 1.636 kandidati. Vendar ne glede na zmago SDS rezultati volitev kažejo, da bo zmaga SDS najverjetneje  zgolj »pirova.« Predvsem seveda zato, ker so praktično vse levosredinske stranke že pred volitvami in v kampanji sporočale, da v vlado Janeza Janše ne bodo vstopile. Glede na doseg stranke SDS pa to pomeni, da bo Janez Janša ostal »veliki izločenec«, ki kljub zmagi - ne bo mogel sestaviti vlade.

Pri tem je bilo morda usodnega pomena prav to, kar je Janezu Janši in SDS-u na koncu prineso medijsko »zmago« nad največjim konkurentom, Marjanom Šarcem. Z razkritjem podatka – ob pomoči Bojana Požarja – da naj bi se Marjan Šarec »zlagal«, ko je prikrival srečanje z Janezom Janšo, je prvak SDS-a res storil zelo tvegano potezo in na prvi pogled dobro »miniral« Šarca, toda istočasno je s tem zrušil vse mostove, ki bi lahko vodili do njegove naslednje desno-sredinske vlade. Šarčevih 12 odstotkov glasov bi namreč pri vsaki prihodnji vladi zelo potreboval.

Janša je v televizijskem soočenju na prvi pogled dobro »miniral« Šarca, toda istočasno je s tem zrušil vse mostove, ki bi lahko vodili do njegove naslednje desno-sredinske vlade

Vendar je Marjan Šarec tudi po volitvah na neposredno vprašanje, ali bo šel v vlado z SDS zelo jasno dejal, da ne, saj bi s tem v njegovi stranki postali »neverodostojni.« Še toliko manj verjetno je, da bi v tako vlado vstopila že precej oslabljena SD, ki je dobila celo manj glasov, kot Levica. Tudi v zavezništvu Alenke Bratušek, v SMC-ju, DeSUS-u in Levici so vlado z Janševo SDS že doslej odklanjali. Tudi če se k 24,4 odstotkov glasov za SDS prišteje še NSi-jevih 6,6 odstotka glasov ali nekaj več, bi, celo v primeru sodelovanja SNS v takšni vladi (kaj je zelo vprašljivo oziroma verjetno nemogoče) SDS-u zmanjkalo najmanj 14 glasov za sestavo vlade. V tem primeru mu pravzaprav niti LMŠ ne bi mogla pomagati, saj potrebuje pomoč najmanj dveh strank. Enako prav bi mu prišli glasovi SD-ja, vendar bo predsednik SD-ja potem, ko je ob zadnjem soočenju, po odhodu iz studija Janez Janša dejal, da je bil Dejan Židan pri njem v pisarni na pogovorih, mu ponudil sodelovanje ter ni bil "nič radikalen" - zelo težko vstopil v vlado Janeza Janše. 

Janša odličen miner, a neroden graditelj mostov

Zato se je na ironičen način zgodovina tudi tokrat ponovila - kot farsa. Janša je kratkotrajno vladal po neuspehu Zorana Jankovića leta 2012. Tudi Janković je »zmagal« - toda nato ostal brez vlade, saj ni uspel sestaviti koalicije.

Porazno za desnico je tudi dejstvo, da SLS vendar kljub novemu vodstvu ni uspela narediti preboja, ki bi spremenil razmerja moči v Sloveniji.

Se še spomnimo, kako je bilo tedaj? Leta 2012 je takratni predsednik republike Danilo Türk za mandatarja za sestavo nove slovenske vlade predlagal predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Pozitivna Slovenija je namreč na volitvah v državni zbor dobila največ glasov, in sicer 28,5 odstotka. Predlog je Türk posredoval predsedniku Državnega zbora Gregorju Virantu v formalni obliki. Volja ljudi je bila na volitvah jasno izražena in v skladu s tradicijo je, da predsednik stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov, dobi mandat za sestavo koalicije, je dejal Türk. Ob tem ocenil, da obstaja »realna možnost, da bo Janković pri tem uspel.« Vendar Janković - ni uspel.

Zmago Jelinčič

Predsednika SDS Janeza Janšo so nato slovenske poslanke in poslanci na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 39 proti potrdili za mandatarja nove vlade. Kandidaturo Janeza Janše je vložilo 50 poslancev strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi.

Toda danes Janez Janša na takšno ali podobno podporo ne more več računati. Zvesta mu bi morda ostala samo stranka NSi, SLS ni prišla v parlament, Liste Virant več ni, DeSUS pa je postal največji nasprotnik Janševe SDS. Porazno za desnico je tudi dejstvo, da SLS vendar kljub novemu vodstvu ni uspela narediti preboja, ki bi spremenil razmerja moči v Sloveniji. SLS je tako ostala zunaj parlamenta, čeprav je zelo stavila predvsem na »protimigrantsko retoriko«.

Vse to kaže, da v politiki ni dovolj samo zmagati, pač pa je enako pomembno graditi mostove. Janez Janša pa je s svojimi številnimi političnimi odločitvami znova pokazal, da zna mostove sicer odlično »minirati«, precej slabši pa je, ko je treba te iste mostove s političnimi tekmeci - graditi.    

Izidi dosedanjih parlamentarnih volitev v Sloveniji
6. december 1992
STRANKA MANDATI % GLASOV
LDS 22 23,5
SKD 15 14,5
ZLSD 14 13,6
SNS 12 10
SLS 10 8,7
DS 6 5
Zeleni 5 3,7
SDS 4 3,3
10.nov er 199
10. november 1996
STRANKA MANDATI % GLASOV
LDS 25 27
SLS 19 19,4
SDS 16 16,1
SKD 10 9,6
ZL 9 9
DeSUS 5 4,3
SNS 4 3,2
15.okt 2000
15. oktober 2000
STRANKA MANDATI % GLASOV
LDS 34 36,3
SDS 14 15,8
ZLSD 11 12,1
SLS+SKD 9 9,5
NSi 8 8,7
DeSUS 4 5,2
SNS 4 4,4
SMS 4 4,3
3. oktober 2004
STRANKA MANDATI % GLASOV
SDS 29 29,1
LDS 23 22,8
ZLSD 10 10,2
NSi 9 9,1
SLS 7 6,8
SNS 6 6,3
DeSUS 4 4
21. september 2008
STRANKA MANDATI % GLASOV
SD 29 30,5
SDS 28 29,3
Zares 9 9,4
DeSUS 7 7,4
SNS 5 5,4
SLS in SMS 5 5,2
LDS 5 5,2
4. november 2011
STRANKA MANDATI % GLASOV
PS 28 28,5
SDS 26 26,2
SD 10 10,5
DL 8 8,4
DeSUS 6 6,97
SLS 6 6,8
NSi 4 4,9
13. julij 2014
STRANKA MANDATI % GLASOV
SMC 36 34,5
SDS 21 20,7
DeSUS 10 10,2
SD 6 5,9
ZL 6 5,9
NSi 5 5,6
ZaAB 4 4,4
3. junij 2018*
STRANKA MANDATI % GLASOV
SDS 25 25,03
LMŠ 13 12,61
SD 10 9,95
SMC 10 9,74
Levica 9 9,22
NSi 7 7,14
Stranka AB 5 5,12
DeSUS 5 4,91
SNS 4 4,2
*delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) | Vir: DVK
Volilna udeležba na parlamentarnih volitvah pada
LETO UDELEŽBA V %
1992 86,5
1996 73,7
2000 70,1
2004 60,4
2008 63,1
2011 65,6
2014 51,7
2018* 51,5
*delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) | Vir: DVK
V DZ rekordno število strank
LETO ŠTEVILO STRANK PREBOJ V DZ
1992 25 8
1996 22 7
2000 23 8
2004 20 7
2008 17 7
2011 20 7
2014 17 7
2018 25 9
Vir: DVK