Parlamentarne volitve: kdo bo 3. junija zbral dovolj glasov za »udobno vladanje«?

Kakšna vlada nas čaka po parlamentarnih volitvah 3. junija? Prvaki političnih strank so pomerili svoje sile na zadnjih soočenjih, prav to pa je verjetno odločilno tudi za opredelitev še zadnjih neodločenih volivcev.

Na zadnjem predvolilnem televizijskem soočenju, ki se je na POP TV končal le dve uri pred nastopom volilnega molka, so prvaki strank med drugim spregovorili o možni povolilni koaliciji, pa tudi o reševanju begunske krize. Na volitve gredo vsi optimistični in verjamejo v ugoden razplet.

Židan in Šarec v dogovorih z Janšo?

Mnenja so tokrat soočili prvaki strank, ki jim anketa, ki jo je za POP TV opravila Mediana, kaže na vstop v parlament. To so bili Janez Janša (SDS), Marjan Šarec (LMŠ), Luka Mesec (Levica), Dejan Židan (SD), Miro Cerar (SMC), Karl Erjavec (DeSUS) in Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek) ter Matej Tonin (NSi).

Slišali smo marsikaj zanimivega in novega, kar je pravzaprav presenetljivo. Skozi soočenja je še zmeraj odmeval spodrsljaj Marjana Šarca, ki je novinarjem najprej zatrdil, da se z Janezom Janšo ni srečal, vendar ga je demantiral Janez Janša.

Janez Janša je na ta način očitno poskusil nekoliko razbiti prepričanje, da res nihče noče sodelovati z njim, saj je tudi studio Radija Slovenije pred tem zapustil prav po zatrdilih večine predstavnikov strank, da z njegovo stranko SDS ne bodo sodelovale po volitvah. Janša jim je tedaj zaželel, da naj srečno sestavljajo koalicijo – in na svojem stolu pozabil suknjič, ker je tako hitro odbrzel iz studia.

Ob soočenju z Marjanom Šarcem zvečer na POP TV je Janša povedal še eno novo »bombastično« zadevo – da ga je v pisarni obiskal tudi Dejan Židan, ki mu je povedal, da se je stranka rešila nekaterih stricev in da ni bil »nič radikalen« ter da je Janši ponudil sodelovanje. Janša je to povedal v trenutku, ko je Židan, ki ga je prej zelo napadal, že odšel iz studia POP TV.

Precej nova je bila tudi bodica Karla Erjavca, ki je Miru Cerarju »spustil« očitek, da je odstopil s položaja zaradi tako rekoč izmišljenega problema s sindikati, saj naj bi le-ti pristali na predloge vlade, medtem ko naj bi Cerar trdil, da so pozneje zaostrili pogoje.

Marjan Šarec pa je ob soočenju z Janšo precej jasno povedal, da je že čas, da se generacija politikov, ki ji pripada Janša, umakne iz politike, ker je »del problema« in je sam Janšo kot politika spremljal že »od kar sem imel 12 let«. Ter da so ti politiki krivi za sedanje probleme v zdravstvu, javni upravi in podobno.

Po drugi strani je Miro Cerar pokazal nekaj prijaznosti do Alenke Bratušek, hvalil pa je predvsem dejstvo, da je njegova vlada državo »popeljala iz krize.« Matej Tonin je največ kritik in žvižgov v studiu sprožil z izjavo, da je Slovenija v Evropi osamljena, aplavz pa je dobil tudi, ko je nato Cerarja vprašal, zakaj arbitražni sporazum ni uveljavljen, če ima Slovenija res toliko zaveznikov, kot trdi Cerar.

Ostre debate so potekale tudi med Erjavcem, ki se je pohvalil (ob negodovanju v studiu) s podporo Gorana Dragića, "najbolj vplivnega Slovenca" in je Janši očital počasno reševanje mejnega spora s Hrvaško, Janša pa mu je vrnil, da je Hrvaška verjetno čakala, da bo Slovenija dobila »najboljšega zunanjega ministra Karla Erjavca.« Zanimiva je bila tudi opazka Janeza Janše, da je imela leta 1991 slovenska TO pripravljen načrt za zasedbo s strani JLA izpraznjene radarske postaje v Savudriji na Hrvaškem, da pa je predsedstvo Slovenije to preprečilo.   

Vroče je bilo ob razpravi o begunski krizi, ki jo sicer v družbi večkrat spremlja tudi sovražni govor. Tu je največ glasnih aplavzov požel Luka Mesec, ki je opozoril na dvoličnost predvsem »desnih« politikov, ki so podpirali intervencije zahodnih držav na Bližnjem vzhodu, sedaj pa begunce, kot posledice teh intervencij, uporabljajo za netenje sovraštva in nabiranje političnih točk.

Janša je dejal, da se strinja z oceno da ni razloga za paniko, "je pa razlog za resno obravnavo in objektivno poročanje o tem". Na to se je odzval Mesec, ki je dejal, da je nekoliko smešno, da govori o objektivnem poročanju človek, ki stoji za mediji, ki poročajo o tem hujskaško. Mesec je še dejal, da gre za begunce in ne za migrante. Tonin pa je navedel podatke policije o spremenjeni strukturi prišlekov, saj da je največ Alžircev in Maročanov, torej gre za migrante, je dejal. Erjavec je k tej debati dodal, da so tako begunci kot migranti ogroženi bodisi zaradi mednarodnih kriz bodisi zaradi podnebnih sprememb, slabih življenjskih pogojev ...

Tonin je še menil, da mora Slovenija južneje poslati jasno sporočilo, da je slovensko-hrvaška meja zaprta. Janša pa je zagotovil, da če bo on v vladi, da bo meja nepredušno zaprta za vse ilegalne migrante.

Tudi Šarec je prepričan, da je treba preprečiti ilegalne migracije in pritisniti na EU, da bi poenotila strategijo reševanja krize. Da je to globalen problem in da bi morala EU, ki jo vodi desna EPP, narediti več za rešitev te krize, sta menila tudi Erjavec in Židan, ki sta se strinjala še, da se ta kriza politično zlorablja za sejanje strahu med ljudi ter diskriminacijo.

Vsi proti sovražnemu govoru – v teoriji

Bratuškova pa je dodala, da morajo rešitve, dogovorjene na ravni EU, spoštovati vse države članice, tudi denimo Madžarska. Pohvalila je spopadanje aktualne vlade z migrantsko krizo v Sloveniji, na kar je opozoril tudi dosedanji premier Cerar, ki je "z vso odgovornostjo" zagotovil, da je Slovenija varna.

Ob razpravi o sovražnem govoru je bil Janša znova soočen z nekaterimi sovražnimi tviti ene od kandidatk na njegovi listi, pa tudi s svojimi besedami, ko je novinarki RTVS označil za prostitutki. Janša je tvite ocenil za neprimerno izražanje in dejal, da ne bodo pristali na dvojna merila na omejevanje svobode govora. Na vprašanje, ali se bo taka retorika nadaljevala, če bo v vladi, ni jasno odgovoril.

Cerar je ocenil, da gre za sovražni govor v pravem pomenu besede. Ob tem pa spomnil na slab odziv na njegovo pobudo k zavezi, da bi se stranke med volitvami izognile sovražnemu govoru.

Mesec mu je sicer vrnil, da je ravno politična sredina v tem mandatu pustila, da se sovražna retorika razlije po družbi. Tudi Bratuškova je dejala, da Slovenija očitno postaja družba, kjer je dovoljeno vse in spomnila, da je bila tudi sama kot ženska deležna diskreditacij. "Ko sem leta 2013 z oblasti vrgla vlado Janeza Janše, so se takoj vtaknili v dolžino mojega krila in se nikoli opravičili," je dejala.

Židan pa je spomnil na medije, ki so blizu SDS in dejal, da je gre za čisto politično delovanje, financirano iz sosednje države, kar je velika težava.

Tonin je dejal, da je treba imeti enake vatle za vse. Mesec pa, da "če nekdo s pozicije moči napada pravice žensk, manjšin ... je to sovražni govor, če se nekdo temu zoperstavlja, pa to obramba civilizacijskih vrednot".

Šarec je opozoril na odgovornost predsednikov strank, da ustavijo svoje kandidate in člane, če se obnašajo neprimerno.

Čeprav ankete napovedujejo relativno zmago SDS, pa so tudi predsedniki drugih strank optimistični. Šarec je prepričan, da bo on sestavljal vlado, tudi Židan je dejal, da jim nekatere ankete še kažejo dobro.

Prav tako Cerar meni, da je še vedno možen tak volilni izid, da bi tudi SMC lahko sestavljala vlado. Tonin je ocenil, da ima NSi še ogromno zaloge med neopredeljenimi volivci.

Mesec in Bratuškova računata na levosredinsko vlado, nanjo upa tudi Erjavec, ki je prepričan, da bo DeSUS "presenečenje teh volitev" in se pohvalil s podporo košarkarja Gorana Dragića.

Danes je sicer v bistveno razširjeni sestavi potekalo tudi zadnje radijsko soočenje na Radiu Slovenija, ki pa ga je Janša med razpravo o možnih koalicijah zapustil z besedami: "želim vam uspešno sestavljanje vlade".

Večna uganka: kdo bo sodeloval z Janšo?

Janša se je sicer na soočenju na POP TV čudil temu, da so mediji v tej kampanji nenehno spraševali po sodelovanju z njim in SDS. V obeh oddajah so se namreč znova dotaknili tudi predvolilnih pogovorov med Janšo in Šarcem, ki sta jih te dni oba priznala. Janša je ob tem na POP TV dejal, da ne ve, zakaj so pogovori med vodji strank dojeti kot problematični, nenazadnje se je, kot je dejal, pred časom pogovarjal tudi z Židanom, ki da mu je rekel, da so se v SD bolj pripravljeni pogovarjati zdaj, ko so se znebili vpliva stricev. Besede so sprožile neodobravanje dela publike v studiu. Janša je sicer zatrdil, da se niso pogovarjali o koalicijah.

Na vprašanje, česa drug pri drugem ne marata, nista odgovorila, Janša pri Šarcu najbolj ceni izkušnje, ki jih ima kot župan, Šarec pa pri Janši vztrajnost.

Po volilni napovedi, ki jo za Večer in Dnevnik pripravlja Ninamedia, se trdno na vrhu ohranja stranka SDS, ki ji pripisujejo 26,3-odstotno podporo. Sledita ji SD (13 odstotkov) in LMŠ (11,8 odstotka). Med tistimi, ki so v anketi napovedali udeležbo na volitvah, pa jih 44,3 odstotka ne ve ali ne želi razkriti izbire.

Druga in tretja pozicija po ugotovitvah agencije nista zabetonirani, saj interval zaupanja pri obeh strankah - pri SD je med 11 in 15 odstotki in pri LMŠ med 10 in 14 odstotki - kaže, da se lahko na teh mestih tudi zamenjata. Interval zaupanja pri SDS je sicer med 23,7 in 29 odstotki. Glede na zadnjo volilno napoved ne SD ne LMŠ sicer nista bistveno pridobili.

Na četrtem mestu po volilni napovedi ostaja SMC z 9,2-odstotno podporo (prejšnje merjenje 9,8), sledijo Levica (8,8 odstotka)in NSi (7,6 odstotka). Na šestem mestu, na zadnjem mestu med tistimi, ki so si praktično že zagotovili poslanske sedeže, pa je DeSUS s 6,8 odstotka. Ta stranka je glede na zadnje merjenje (7,9 odstotka) kar nekaj izgubila.

Poleg navedenih strank, ki se bodo po volilni napovedi uvrstile v DZ, so blizu parlamentarnega praga še tri stranke. Najbolje trenutno kaže Stranki Alenke Bratušek, ki ji je podpora narasla z 3,2 odstotka na 4,5 odstotka, sledi ji SLS s 4,3 odstotka in SNS s tremi odstotki podpore (prejšnje merjenje 3,4 odstotka).

Javnomnenjska raziskava sicer še naprej kaže precejšen delež neopredeljenih. Tudi med tistimi, ki so napovedali, da bodo na volišča prišli, je dobrih 40 odstotkov takih, ki še ne vedo ali ne želijo povedati, koga bodo volili. Po ocenah Dnevnika in Večera bodo ravno ti določili dokončno podobo parlamenta.

Časnika tudi navajata, da se javnomnenjske raziskave, opravljene po telefonu, ob tem soočajo tudi z dejstvom, da se je življenje digitaliziralo in je nekatere segmente populacije vse težje zajeti v vzorec. Zato je javnomnenjska raziskava, ki jo objavljajo, predvsem posnetek trenutnega stanja v volilnem telesu, brati pa jo je treba z jasnim zavedanjem, da lahko v nedeljo še pride do preobratov, premikov in presenečenj.

Da se bodo zagotovo udeležili letošnjih volitev, je sicer napovedala skoraj polovica vprašanih, še skoraj 30 odstotkov jih bo na volišča verjetno prišlo, dobrih 15 odstotkov pa jih na volišča zagotovo ali verjetno ne bo.

Javnomnenjsko anketo je od 21. do 1. junija opravila Ninamedia. V telefonski raziskavi je sodelovalo 1050 anketirancev.

Sicer pa si to, kakšno vlado bomo imeli, lahko ogledate tudi sami, na spletni strani volilna napoved. Tu si lahko ogledate, kako bi bile – po sedanjih napovedih – videti vse možne »desne« ali »leve« vlade, ki bi državi omogočile »udobno vladanje«. Katera bo tudi realna in nam bo zares vladala pa bomo izvedeli že zelo kmalu - in še več, k temu lahko s svojim glasom celo nekaj prispevamo sami - 3. junija.