O novi slovenski vladi bi lahko odločil komisarski položaj, »vreden dva milijona evrov«

Pred jutrišnjim vrhom prvakov strank koalicije, ki naj bi jo vodil Marjan Šarec, politični analitiki premlevajo, kaj bi se lahko zgodilo, politiki pa računajo, kdo bi lahko dobil kakšen položaj in podobno. Vsi strankarski veljaki pred mediji seveda ves čas poudarjajo »uradno« različico tistega, kar jih menda zanima – »medsebojno skladnost programov.« Toda na njihove odločitve v resnici vpivajo veliko bolj pomembne zadeve, predvsem obljube zasedanja različnih položajev in tudi za večino neprijetna možnost, da v primeru neuspešnega sestavljanja vlade pride do predčasnih volitev.

Sestavljanje vlade: vprašanje za dva milijona evrov

In tu je res, kot pravilno ugotavlja v svojem komentarju Dejan Steinbuch, v igri tudi povsem pritlehno, materialno vprašanje – ali se bodo predvsem izvoljeni poslanci pripravljeni zaradi nekakšnih »načel« ali celo zavez, da ne gredo v to ali ono vlado, res pripravljeni odreči okoli 100 000 evrov plače, raznim dodatkom, potovanjem, varni in prestižni službi? Odgovor na to je res jasen – samo vprašanje časa in priložnosti je, kdaj in kako se bo našel kakšen razlog, ki bo služil kot opravičilo za odločitve, ki še pred mesecem dni niso bile verjetne.

Pa vendar je vprašanje o tem, ali zavrniti 100 000 evrov zaradi neke »nenačelne koalicije« po svoje celo nekoliko »prenizko" zastavljeno. O vladi bi namreč lahko odločala precej višja vsota. In kolikšna je ta vsota? »Okoli dva milijona evrov. Nekaj takšnega prinese izbranemu položaj evropskega komisarja. Naslednje leto poteče mandat Alenki Bratušek in to je najpomembnejši položaj, o katerem bo odločala naslednja vlada. In Alenka Bratušek si ta položaj kljub tistemu debaklu še vedno zelo želi. Tudi zato je za izboljšanje svoje angleščine že porabila velika strankarska sredstva,« je za Insajder povedal eden od zelo dobro obveščenih virov iz vrha slovenske politike. Kdo bo sestavil vlado torej ni "vprašanje za milijon dolarjev", kot se pogosto reče, pač pa je vprašanje za dva milijona evrov."

Naš drugi sogovornik, poslanec DZ, ki prav tako ne želi biti imenovan, za Insajder ocenjuje, da bosta »dva bivša premiera odločala o usodi novega.« Gre seveda prav za Alenko Bratušek in Mira Cerarja.

No, če k temu prištejemo še Janšo bi bilo verjetno bolj točno, če bi rekli, da bodo o novem odločali "trije bivši premierji..."  

Miro Cerar si želi ostati (najmanj) predsednik parlamenta, Alenka Bratušek pa bi menda »dobesedno vse, tudi stranko« menda zelo rada zamenjala za obljubo, da bo vendarle poslala evropska komisarka. Po oceni našega sogovornika bi SAB in SMC bili tudi najbolj sprejemljivi stranki za morebitno koalicijo z SDS in NSI.

To potrjujejo tudi dogajanja v zakulisju slovenske politike. V tem trenutku namreč še ni jasno, ali bo na jutrišnji vrh prišla tudi Alenka Bratušek. V pogajanjih naj bi namreč zahtevala položaj podpredsednice, pristojne za področji financ in gospodarstva. Temu pa druge stranke ostro nasprotujejo. Odprtih je še več vprašanj, vendar bi to lahko bil »causus belli« oziroma razlog za »vojno« in za to, da Alenka Bratušek užaljeno ne podpre koalicije 5+1.

Drugi veliki nezadovoljnež s potekom pogajanj naj bi bil Miro Cerar. To kaže že dejstvo, da v pogajanjih ne sodeluje zelo aktivno, pri tem pa se lahko ves čas sklicuje na pomembne mednarodne dogodke, ki se jih menda mora udeleževati. 

Znano je, da se tudi s predsednikom SD Dejanom Židanom ne marata, kako daleč gre to rivalstvo pa kaže dejstvo, da je Cerar očitno brez utemeljenega razloga obtožil Židana, da je pripravljen na sodelovanje v nekakšni »dveletni« vladi. Iz Židanove izjave namreč to ni izhajalo, vendar je Cerar izjavo prihodnjega »koalicijskega partnerja« napihnil in interpretiral njemu v škodo, Židan pa nato zaradi »višjih ciljev« (sestavljanje koalicije) Cerarju sploh ni mogel ostro odgovoriti, pač pa je jezo nad tem postopkom Cerarja lahko povedal samo ožjemu krogu svojih sodelavcev.   

To seveda ni dobra osnova za sodelovanje, še manj pa informacije, da naj bi tudi iz SMC-ja izključeni dr. Milan Brglez menda resno razmišljal, da v prihodnje namesto k Levici raje pristopi k SD-ju. Ob tem naj bi imel tudi Marjan Šarec nekaj resnih polemik z vodstvom DeSUS-a, v katerem prav tako zelo nezaupljivo ocenjujejo ravnanje Alenke Bratušek, saj se krepi prepričanje, da jim je »ukradla« volivce. In da bi na prihodnjih volitvah lahko z isto taktiko uspela še bolj širokopotezno.

Tu je seveda tudi tleči spor med Levico, ki si jo SD želi v vladi, enako, kot si Bratuškova v vladi 5+1 želi tudi DeSUS. Stranke, ki bi namreč ostale zunaj vlade, bi namreč na naslednjih volitvah lahko pridobivale glasove.

To pa zato dobro vedo tako v Levici kot v DeSUS-u in zato ali izražajo rezerve do vlade 5+1 (Levica) ali pa večinoma molčijo (DeSUS) in si tako širijo manevrski prostor za poznejše poteze.  

Več bo znanega jutri, ko bi se morali sestati predsedniki vseh šestih strank, ki sodelujejo v pogovorih: ob Šarcu še Dejan Židan (SD), Miro Cerar (SMC), Alenka Bratušek (SAB), Karl Erjavec (DeSUS) in Matej Tonin (NSi). Na tem sestanku naj bi se po načrtu dokončno dogovorili o nekaterih ključnih vsebinskih vprašanjih, ki so jih v zadnjih dneh usklajevale ekipe pogajalcev, predvsem o zdravstvu, davkih in šolstvu, začeli pa bodo tudi z najtežjim vprašanjem - pogovore o delitvi ministrskih mest.

»Nadministrica« Alenka Bratušek že »na distanci«

Da ne bo lahko, pa kaže informacija, da na vrhu ne bo Alenke Bratušek, pritrjuje ocenam, da bosta prav ambiciozna Alenka Bratušek in enako ambiciozen (če se zgolj blago izrazimo) Miro Cerar odločala o prihodnji vladi. Namesto nje naj bi se srečanja udeležila »desna roka« Bratuškove in generalni sekretar njene stranke Jernej Pavlič. V ostalih strankah nad tem niso navdušeni, saj Pavlič ne more sprejemati zavezujočih odločitev. Bratuškova pa si tako ohranja možnost, da svoje odločitve sporoči naknadno.  

Nekateri v tem vidijo pripravljenost Bratuškove, da gre na predčasne volitve, saj naj bi bila prepričana, da bo na njih dosegla še boljši rezultat. Toda glede na dejstvo, da se sama na zadnjih volitvah ni uvrstila med poslance - to ni zelo verjetno. Ker nima zagotovljene poslanske kariere, zagotovo potrebuje dobro službo, njen polom ob kandidaturi za mesto komisarke EU leta 2014 pa naj bi Bratuškovi po ocenah tistih ki jo dobro poznajo »pustil resne politične rane«, ki bi jih po njeni oceni lahko zacelila zgolj uspešna (in dobro plačana), predvsem pa - komisarska kariera.

Nekateri mediji ocenjujejo, da se je »glede na zadnje želje Alenke Bratušek položaju, za katerega se je potegovala leta 2014, zdaj očitno odrekla,« vendar naš dobro obveščeni sogovornik opozarja, da temu ni tako. In prav tako opozarja, da se tudi Janez Janša zelo dobro zaveda teh osebnih ambicij še posebej Cerarja in Bratuškove, ki bi jih v nehvaležnem položaju, v katerem je – lahko brez težav uresničil. Za ceno vstopa v njegovo koalicijo, jasno.

Ali bo SMC zahtevala, da Violeta Bulc ponovno kandidira za komisarsko mesto, naj bi bilo znano že jutri. Obstaja pa tudi možnost, da se bo po izvolitvi Tonina za položaj evropskega komisarja potegoval Miro Cerar. Po drugi strani pa bi bilo mogoče pričakovati, da položaj komisarja v EU pripade največji stranki nove koalicije – torej Listi Marjana Šarca. Zato se tu pripravlja nevaren teren za spopad med SMC in LMŠ.

Toda če tudi Alenka Bratušek v tej koaliciji ne bo imela možnosti, da dobi mesto komisarke in prav tako niti »tolažilne nagrade« - položaj »nadministrice«, bi se lahko hitro zgodilo, da bi se iz takšnih pogajanj umaknila, enako užaljen pa bi bil lahko tudi Miro  Cerar, ki bi nato lahko svoje ambicije po predsedovanju parlamentu nato res lahko uresničil v – Janševi vladi.

Če bodo voditelji koalicije 5+1 te zadeve razrešili, potem bodo precej lažje rešili še ostala vprašanja. Iz dobro obveščenih krogov je slišati, da naj bi v LMŠ dobili položaja ministra za finance, ki ga bo verjetno vodil nekdanji direktor Leka Vojmir Urlep, in ministra za notranje zadeve. Zdravstveni in obrambni resor naj bi ob predsedniku DZ Mateju Toninu prevzela NSi oziroma Matjaž Trontelj, izvršni direktor v Vzajemni. Dejan Židan bi po tej razdelitvi dobil gospodarski resor, glede zunanjih zadev, kmetijskega ministrstva in še nekaj resorjev pa so pogajanja še v teku.

Prvak SDS Janez Janša bo v ponedeljek in torek preverjal, ali obstaja načelna pripravljenost za usklajevanje programov za koalicijo. V vabilu je SDS sama ugotovila, da za sestavo koalicije potrebuje »najmanj dva koalicijska partnerja«. Če bosta to res SAB in SMC pa bo v prihodnje odvisno tako od pogajalskih spretnosti Marjana Šarca in Janeza Janše, kot tudi od odgovora na »vprašanje za dva milijona evrov.«