Odprto pismo sodnici ESČP Vasilki Sancin: »Vaša kolega ne poznata sodb, represija proti meni se nadaljuje!«

Milan Aksentijević, upokojeni general major JLA je nekdanji poslanec slovenske skupščine, ki je bil, zaradi svojih nastopov, v katerih se je leta 1991 kot delegat JLA zavzemal proti razpadu tedanje skupne države, zelo kruto in nepravično kaznovan.

Zaradi lažnih obtožb o sodelovanju v »agresiji« na Slovenijo mu je bilo odvzeto slovensko državljanstvo, pozneje pa je izgubil celo stalno prebivališče. Njegov boj za povrnitev statusa in z njim povezanih pravic neuspešno poteka že od nastanka Slovenije leta 1991.

V tem času je neprestano tarča negativnih medijskih zapisov, žalitev predvsem desničarskih medijskih trobil, ki kot po tekočem traku o Milanu Aksentijeviću objavljajo in ponavljajo dokazane laži.

To je verjetno najbolj drastičen primer organiziranega, državnega in paradržavnega, večdesetletnega javnega maltretiranja posameznika, ki je de facto kaznovan zaradi verbalnega delikta.

V njem sodelujejo tako državni organi kot politiki ter strankarski in osrednji slovenski mediji. Po koncu »desetdnevne vojne« tako poteka le še ta vojna med Davidom in Goljatom, boj praktično celotne države proti enemu samemu nekdanjemu polkovniku, danes upokojenemu general majorju, ki nima več skoraj nikogar, ki bi mu lahko pisal.

Gre za primer, zaradi katerega nas je mnoge sram, da živimo v takšni državi – državi, ki s temi ravnanji pljuva na vse, za kar smo se številni zavzemali in borili pred njeno osamosvojitvijo in po njej.

Vse ostale obtožbe, za izmišljeno »sodelovanje v agresiji« in podobno so že »padle« na sodiščih, toda tam, kjer odločajo ministrstva, predvsem notranje, vsi organi ravnajo enako – ne glede na vlade, naj so leve ali desne, vsa ministrstva z za lase privlečenimi argumenti zavračajo prošnje Milana Aksentijevića, ki v Sloveniji kljub temu živi z družino že desetletja.

Niti v času ministra Boštjana Poklukarja ni nič bolje.

Minister, ki je veselo kuhal vojakom JLA v času domnevne »agresije« bi seveda lahko razumel, da so bile obtožbe zoper Aksentijevića politične, neutemeljene in krivične.

Toda ne, medtem ko on velja za prvoborca, heroja, njegovo ministrstvo zavrača utemeljene prošnje človeka, ki želi le vrnitev tega, kar je imel in kar mu je bilo sredi povojne histerije v Sloveniji leta 1991 po krivici odvzeto.

Toda doslej niso pomagali niti apeli Spomenke Hribar in še nekaterih vidnejših slovenskih razumnikov.

Da so sodišča v Sloveniji še vedno dekla politike kaže tudi dejstvo, da ga ni sodišča v državi, ki si bi upalo vzeti v bran Milana Aksentijevića.

In dokler se ta primer ne bo rešil, bo senca te sramote, tega primera kaznovanja zaradi verbalnega delikta visela ne samo nad Slovenijo, temveč tudi nad vsakim sodnikom Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki so se že in se bodo očitno vedno znova ukvarjali s tem primerom.

A pri tem se s pavšalnimi zavrnitvami primera vse bolj kompromitira tudi to sodišče.

Ob izvolitvi nove sodnice ESČP je tako Milan Aksentijević novi slovenski sodnici napisal odprto pismo, v katerem jo je opozoril na pišmevuhovski odnos slovenskih sodnikov in njenih kolegov do tega primera.

Ne glede na to, da sodnica Vasilka Sancin ne bo presojala morebitnih pritožb Milana Aksentijevića je namreč pomembno, da na sodišču poznajo okoliščine, ki včasih privedejo do pavšalnih zavrnitev pritožb, ne da bi se sodniki s primeri sploh poglobljeno ukvarjali.

In to je očitno tudi v primeru Milana Aksentijevića.

@SophieintVeld
SophieintVeld bitte stellen Sie dem Janša Frage um die Erledigung des Urteils des EUGMR betr. 25671 AUSRASIERTEN und die Frage des Schicksals des General a.D. Milan Aksentijević der unschuldig bestraft wurde mit Wegnahme von Menschenrechrten diehe DELO. pic.twitter.com/yCpKgdhtxn

— Adam Lauks (@adamlaukscom1) July 7, 2021

Objavljamo odprto pismo Milana Aksentijevića sodnici ESČP Vasilki Sancin:

»Spoštovana gospa sodnica Vasilka Sancin,

V sporočilu Parlamentarne skupščine Sveta Evrope piše, da ste izvoljena za novo slovensko sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), da boste na položaju sodnika nasledila predsednika sodišča Marka Bošnjaka, ki se mu mandat izteče maja 2025.

Čestitam Vam na uspehu v vaši karieri. Posebej sem bil vesel, ko sem izvedel, da je sodnica Sancinova od leta 2022 na ESČP delala kot nadomestna sodnica v mojem primeru, kjer pripadam kategoriji izbrisanih in sta dva predmeta, ki me zadevajo, na najbolj pomembnem sodišču EU. Zame je to zelo pomembno, kajti na podlagi obeh, življenjsko pomembnih primerov izmišljenega greha in laži o 'sodelovanju v vojni' sem izgubil državljanstvo in ne dobim pokojnine, kljub štiridesetletnemu delu v Republiki Sloveniji, zaradi sodb, ki so končane negativno in z besedami 'nesprejemljivo'.

Enaka pa je tudi moja ocena dela sodnikov, ki so sodili na Slovenskem za tridesetletno trpinčenje, teptanje mojega dostojanstva in moje družine ne glede na vse dokumente, ki varujejo človekove pravice: slovensko Ustavo, kakor  tudi zakone in mednarodne konvencije o človekovih pravicah!

Menim, da sodnikoma Anji Seibert Fohr in Egidijusu Kurisu niso bili dostopni naslednji pravni viri:

1. Sklep Opr. št. Kpr 401/96 Preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča Ljubljana v kazenski zadevi zoper obd. Aksentijević Milana… se ustavi preiskava. Po končani preiskavi je okrožna državna tožilka namreč dne 10.5.2002 izjavila, da odstopa od pregona iz razloga po 4. točki 1. odstavka 181. člena ZKP, ker ni dokazov, da bi obdolženi storil …opisano kaznivo dejanje. Zato je okrožni preiskovalni sodnik Franc Hribar dne 1.7.2002 preiskavo ustavil /čl. 180 ZKP/.

2. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-284 z dne 4. februarja1999, ki je ugotovila nezakonitost izbrisa in naložilo državi vzpostavitev pravnega statusa izbrisanih oseb.

3. Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji zaradi kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah (člen 8: pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in člena 13: pravica do učinkovitega pravnega sredstva).

Ko sem dobil obe odločbi z identičnimi teksti, nisem mogel verjeti, da oba sodnika iz največje pravne ustanove, ESČP, iz dveh državi EU, pišeta identično vsebino v dveh različnih predmetih, kot da bi plonkala eden od drugega.

Dojel sem, da obema pomagajo iste osebe.

Najbolj kruto v tem je da sta obe pritožbi zavrnjeni, kar je v resnici rehabilitacija Peterletove vlade in obeh najbolj odgovornih ministrov, obrambnega (Janeza Janše), ki mi je vrgel družino iz stanovanja in obsojenega kriminalca Igorja Bavčarja, ter najbolj odgovornih policistov, ki so izvedli tajno in nezakonito operacijo izbrisa 25.671 nedolžnih prebivalcev in 5200 otrok.

Državljanstvo mi je bilo odvzeto zaradi tega, kar sem govoril in delal kot izvoljeni poslanec v Slovenski skupščini. O tem je pisala spoštovana gospa Spomenka Hribar, filozofinja in znana borka za spravo in človekove pravice na Slovenskem, nosilka domačih in mednarodnih priznanj, v feljtonu 'Aksentijević med nami', Delo, Sobotna priloga z dne 12. decembra 2020.

Navajam del, ki priča o tem dogodku: »V Odločbi /z dne 8.5.2023/, ki jo je podpisal sekretar Jerman, je zapisano, da MNZ 'ocenjuje, da MA (Milanu Aksentijeviću) ni uspelo dokazati – predložiti dokaze, ki bi izkazovali, da je kljub odvzemu državljanstva R. Slovenije podan interes države R. Slovenije za njegov ponovni sprejem v državljanstvo'. MNZ celo verjame, da je prosilec v svojem delovanju v JLA storil tudi precej dobrega za blaginjo Slovenije, a dodaja: 'Vendar po drugi strani ne gre prezreti dejstev, da so bile v času osamosvajanja R. Slovenije, to je v času, ko je Slovenija potrebovala podporo  vseh državljank in državljanov, predvsem pa članov takratnega zakonodajnega organa, ugotovljene OKOLIŠČINE, ki so prispevale do odvzema državljanstva.'«

Spomenka Hribar v prispevku 'Aksentijević med nami' v nadaljevanju prispevka, ki ga je objavilo Delo, razloguje glede zadevnih obtožb MNZ-ja: »Tako torej. Ta obtožba je razlaga 'specifikacije' krivdnih obtožb iz prvotne odločbe o odvzemu državljanstva MA (obtožb MNZ - ne sodišč). In kaj predstavljajo? Kriminalizacijo njegovih stališč v takratni republiški Skupščini! Sporne 'okoliščine' se ne morejo nanašati na nič drugega kot na to, da je izražal svoja stališča, da je zagovarjal enotno Jugoslavijo in se zavzemal za reševanje sporov po mirni poti. 'Argument', ki ga uporablja MNZ v zavrnitveni odločbi namreč pomeni sankcioniranje/kaznovanje/izražanja Milana Aksentijevića, kar ni bila le njegova pravica, temveč celo dolžnost do svojih volivcev. Tako je zdaj vodja sektorja za državljanstvo sekretar MNZ Aleš Jerman tudi v odločbi MNZ povsem samoumevno zapisal in torej vpeljal v naše sodstvo in kazensko prakso nekdanji 133 člen KZ Jugoslavije.

S tem sekretar ni kršil kakršnega koli zakona, temveč 14. člen Ustave Republike Slovenije o enakih pravicah vseh in vsakogar pred zakonom kakor tudi skupščinski poslovnik in vse deklaracije in izjave o človekovih pravicah. Ta obtožba o 'okoliščinah' se namreč potem dolgo ponavlja in citira v naslednjih odločbah MNZ in sodbah sodišč, ne da bi pristojni opazili ta delikt! Hkrati pa je ta odločba MNZ v zapisu sekretarja izdala skrito resnico, zakaj je bil Milan Aksentijević kaznovan z odvzemom državljanstva – njegova krivda je VERBALNI DELIKT v PARLAMENTU.

Kriminaliziranje stališč MA v Skupščini pa ni več le njegov problem, toda ravnanje države z nekom, ki zdaj že sedeminšestdeset let živi v Sloveniji, ki je imel slovensko državljanstvo in nikoli ni bil obsojen – je tudi moj problem, kot državljanke Republike Slovenije, še posebej me zadeva in prizadeva kot njegovo nekdanjo skupščinsko kolegico in še posebej zato, ker ni šlo za naključni enkratni lapsus. Temveč zato, ker so to obtožbo kot veljavno v svojih zavrnilnih sodbah prosilčevih pritožb povzemala in potrjevala tudi slovenska sodišča. Če očitek o delovanju v Skupščini zapiše MNZ, pa je to krivda izvršne oblasti, ki skrbi za pravičnost v družbi, in to je škandal!

Obtožba MNZ z dne 8.5.2013 je torej ponovila Jermanove navedbe iz njegovega pisma MA. Na pritožbe MA o nezakonitem in neustavnem postopku, ki po njegovem mnenju temeljijo na neresnicah in polresnicah, odločba odgovarja, da 'ne morajo spremeniti dejstva, da mu je bilo po 26. členu ZDRS državljanstvo Republike Slovenije odvzeto in da je tudi sodna veja oblasti takšno odločitev štela za utemeljeno'. Seveda ne more nihče zanikati, da mu je bilo državljanstvo odvzeto po 26. členu ZDRS in da so sodišča tako ravnanje MNZ potrdila! Toda to ni bil pritožnikov očitek, zanj je sporno, na kakšen način je MNZ prišlo do KVALIFIKACIJE, ki jo sankcionirata 1. in 2. točka ZDRS! Odločba zelo perfidno naredi premik od dejanskega problema k zadevi, ki ni sporna!

MA je sprožil upravni spor; sodba Upravnega sodišča RS z dne 29. oktobra 2014 je zavrnila njegovo tožbo, potrdilo vse navedbe in odločitve MNZ, zaradi kršitve postopka pa je odpravilo obe prejšnji odločitvi MNZ. Mimogrede pa prinese zanimivo, simptomatično podrobnost. V odločbi z dne 8.5.2013 je zapisano, da MNZ 'verjame navedbam prosilca, da je v svojem delovanju v JLA storil tudi precej dobrega za razvoj in blaginjo Slovenije', v tej sodbi pa, da 'ne verjame'! Se je sodišču zarekla resnica, da je bolj 'papeško od papeža'? S kakšno pravico sodišče – v nasprotju s prosilčevimi dokazi! – zapiše kaj takega? In žali človeka! Brez pomisleka pa povzame tiste 'okoliščine' (verbalni delikt) kot veljavni argument za odvzem državljanstva.«

»Osebna krivda Milana Aksentijevića v agresiji JLA na Sloveniju je 'skrita' v besedilu 26. člena ZDRS? To je tukaj bistveno vprašanje!

Ko se ni imel več na koga obrniti, je predsednika RS Boruta Pahorja, svojega nekdanjega delegatskega kolega, prosil za pomilostitev in za sprejem, da bi mu pojasnil ves problem. Predsednikov uslužbenec mu je odgovoril, da njegov problem rešujejo pristojni organi in da osebni razgovor ne bo pomagal; če pa bo MA posredoval nova dejstva, jih bodo odstopili pristojnim institucijam… Bo torej do smrti kaznovan za tisto, kar je govoril v Skupščini? V Sloveniji živi kot NIHČE! Še huje: je zaničevan, psovan kot zločinec, ki se mu mirno grozi z smrtjo. Kakšna družba smo?

... Ali ga bomo sprejeli le kot simbol 'krivde JLA' ali kot sočloveka z osebnim dostojanstvom, pa je odvisno od vseh nas!«, je sklenila Spomenka Hribar.

(INTERVJU) "Glede tega, kar danes vidim, da je bilo narejeno v teh 30 letih, sem razočarana. Nisem pričakovala, da bomo prodali pravzaprav vse, kar se da prodati, celo zemljo. Tega ni bilo v nobenem načrtu," ob 33-letnici plebiscita pravi Spomenka Hribar. https://t.co/ip29Lz1Y0x

— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) December 23, 2023

Prepričan sem, da če bi spoštovana sodnika ESČP, gospa Anja Seibert Fohr in gospod Egidijus Kuris bila seznanjena z navedenimi podatki ali vsaj s tem, kar je zapisala gospa Spomenka Hribar, da bi bila sodba zame pozitivna. Z družino bi lahko živel do bridkega konca!

Milan Aksentijević, upokojeni general major JLA

Golnik, 1. marec 2025«