Na obzorju novi branilci slovenskega neba: Slovenska vojska načrtuje tudi nakup raket kratkega in srednjega dosega

Slovenska vlada je z novimi načrti in večletnimi investicijami v višini 780 milijonov evrov začrtala spremembe na več področjih.

Ena od precejšnjih pomanjkljivosti vseh dosedanjih investicij je bilo tudi pomanjkanje »točkovne obrambe«. Slovenija se je namreč v okviru dogovorov v zvezi NATO zavezala, da bo za to vrsto obrambe poskrbela sama.

To pomeni, da bi Slovenija morala biti sposobna, da sama s svojo lastno protizračno obrambo varuje določene objekte, vojaške enote, pomembne infrastrukturne objekte (NE Krško!), letališča ali pristanišča.

Vendar Slovenska vojska doslej tega ni bila sposobna narediti.

Kot so že poročali, je imela nekoč JLA na območju Slovenije oziroma Postojne precej zmogljive rakete Neva-M, vredne okoli 200 milijonov evrov. Toda ob koncu vojne jih je vojska odpeljala s seboj. Danes so nameščene pri Beogradu, leta 1999 pa so te baterije uspešno sestrelile ameriški letali F-117A in F-16 ter morda celo B-2.

V Srbiji so ob tem v zadnjem času nabavili tudi novejše protizračne sisteme Pantsir in BUK, sosednja Hrvaška pa načrtuje nakup eskadrilje reaktivnih lovcev, od ZDA pa je dobila bojne helikopterje.

Slovenija je po osamosvojitvi sicer nabavila rabljen nemški protizračni sistem Roland.

Že ob nakupu je bil zastarel, pred nekaj leti pa je ostal tudi brez vseh raket, saj jim je potekel rok trajnosti.

Rakete so v Ministrstvu za obrambo zato poslali na uničenje na Hrvaško,  čemer smo prav tako že poročali.

In tako je bila Slovenija znova več let brez »točkovne« in tudi vsake druge protizračne obrambe.

Toda to naj bi se sedaj spremenilo. Ministrstvo za obrambo smo vprašali, ali se spremembe načrtujejo tudi na tem področju.

»Predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 predvideva nabavo sodobnega prevoznega sistema zračne obrambe kratkega dosega. Sistemi kratkega dosega so namenjeni izvajanju 'točkovne obrambe', s strani Slovenske vojske bodo uporabljeni predvsem za zaščito bataljonske bojne skupine in enot Slovenske vojske doma in v tujini,« so nam odgovorili.

Na vprašanje, ali bo Slovenska vojska namesto uničenih Rolandov oziroma njihovih raket dobila še kakšen protiletalski sistem pa je Ministrstvo za obrambo pojasnilo, da se nakup takšnega sistema res načrtuje.

»Koncept razvoja kopenske zračne obrambe Slovenske vojske predvideva vzpostavitev sistemov zračne obrambe kratkega in srednjega dosega. Prvi je namenjen zaščiti enot Slovenske vojske doma in v tujini, medtem ko je slednji namenjen varovanju suverenosti zračnega prostora ter zaščiti pomembnih območij in kritične infrastrukture na ozemlju Republike Slovenije (pristanišče v Kopru, letališče v Cerkljah, nuklearna elektrarna v Krškem ipd.). Zmogljivosti zračne obrambe bodo vključene v ustrezne razvojne dokumente Slovenske vojske,« so sporočili v Ministrstvu za obrambo.«

Z drugimi besedami to pomeni, da bo po dolgih letih, ko je bilo slovensko nebo praktično brez protizračne obrambe in so ga varovali večinoma (ob Pilatusih) lovci sosednjih zavezniških držav, Slovenska vojska v prihodnosti vendarle dobila tudi nekaj bolj sodobnih protizračnih sistemov.