REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ladja norcev: Kako bodo samoprevare evropskh ukrofanatikov nakljub »ameriški klofuti« - zaostrile vojno in ogrozile EU!

Ladja norcev: Kako bodo samoprevare evropskh ukrofanatikov nakljub »ameriški klofuti« - zaostrile vojno in ogrozile EU!Ladja norcev - kam nas vodi vodstvo EU? Vir fotomontaže: Grok AI

Napoved ZDA, da je ukrajinska vojna in varnost v Evropi odslej stvar Evropejcev in ne več Američanov je evropske politike spravila v stanje popolnega šoka.

Še bolj so jih osupnile odločitve ZDA, da Kijev ne bo mogel v NATO, da se bo moral odreči najmanj štirim pokrajinam in Krimu, ter da ameriških vojakov ne bo v Ukrajini, evropske pa ne bo varoval 5. člen skupne obrambe.

Vse, kar so trdili zadnja tri leta evropski politiki glede vojne v Ukrajini in njene »zmage« se je tako izkazalo za – veliko laž.

Prav zato so evropski politiki v šoku. Vrstijo se izrazi ogorčenja in odkrite žalosti. A to ni tisto, kar najbolj preseneča.

Od politikov, ki se odločajo racionalno bi lahko pričakovali, da se bodo odzvali razumno in v ločitvi EU od ZDA videli celo priložnost za vzpostavitev lastne »avtonomije.«

Kdo je prestopil mejo? Vir: Posnetek zaslona

Toda ne. Popoln prelom ameriške zunanje politike z Evropo je sprožil vrsto še bolj radikalnih izjav o nujnosti zaostritve vojne s strani Evropske unije.

EU se obnaša kot užaljena devica in namesto, da bi se pobrigala zase ter spregledala, kam jo je zapeljala odvisnost od ZDA – še naprej hlapčuje tisti ideologiji.

Najnovejša panika zaradi Trumpove grožnje o umiku vojaške pomoči Ukrajini - in razprava o tem, ali lahko EU nadomesti ameriško »pomoč« je po oceni Thomasa Fazija popoln primer pojava, ki je v psihologiji poznan kot primer »zanikanja« ali »izogibanja«, ki opisuje težnjo po osredotočanju na manj pomembna ali nepovezana vprašanja kot načinom, da se izognemo soočanju s primarnim, pogosto bolj mučnim problemom.

Resničnost je taka, da nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini, tudi na sedanjih ravneh, ne bi bistveno izboljšala položaja Ukrajine na bojišču, ampak bi ga z odlašanjem mirovnih pogajanj dejansko še poslabšala.

Poleg tega bi bila končanje vojne in ponovna normalizacija odnosov z Rusijo – stališče, ki uživa vse večjo podporo med evropskimi državljani – tudi v najboljšem interesu Evrope, tako z gospodarskega kot varnostnega vidika.

»Zakaj torej evropski voditelji še naprej zanikajo te temeljne resnice?

Spet nam na pomoč priskoči psihologija. Obrnitev njihove politike do Ukrajine bi pomenila priznanje njenega katastrofalnega neuspeha, ne le v vojaškem smislu, ampak tudi v gospodarskem, in soočenje s političnimi posledicami.

Še več, takšen nemir bi Evropejce prisilil, da končno resno vzamejo ruske varnostne pomisleke in dejstvo, da je Natovo neupoštevanje istih igralo ključno vlogo pri sprožitvi konflikta – premik, ki bi takoj spodkopal protirusko propagando, ki so jo ponavljali dolga leta.«

Prihodnost zveze NATO, kot jo vidi nizozemski karikaturist Jos Collignon: »Upor s strani kapitana...tega nam doma ne bodo verjeli«
Prihodnost zveze NATO, kot jo vidi nizozemski karikaturist Jos Collignon: »Upor s strani kapitana... tega nam doma ne bodo verjeli« Vir: Posnetek zaslona, X

»Zato se raje zatekajo k samoprevari – lažejo sami sebi, da bi se izognili kognitivni disonanci, ki je posledica vse večjih nasprotij med resničnostjo in njihovimi lastnimi pripovedmi.

Takšen nemir bi Evropejce prisilil, da končno resno vzamejo ruske varnostne pomisleke in dejstvo, da je Natovo neupoštevanje istih igralo ključno vlogo pri sprožitvi konflikta – premik, ki bi takoj spodkopal protirusko propagando, ki so jo ponavljali dolga leta.

Psihologija nam tudi pomaga razumeti iracionalen odziv Evrope na Trumpa.

V kolikor so ZDA vedno gledale na NATO kot na način za zagotavljanje strateške podrejenosti Evrope, bi lahko Trumpova grožnja z zmanjšanjem zavez ZDA zavezništvu pomenila priložnost, da se Evropa na novo opredeli kot avtonomen in miroljuben akter.

Težava je v tem, da je bila Evropa tako dolgo vklenjena v klasičen odnos prevlade in podrejenosti z Ameriko, da zdaj, ko Trump grozi, da bo destabiliziral njeno zgodovinsko varnostno odvisnost od ZDA, Evropa ne more izkoristiti te priložnosti, da bi se na novo opredelila kot avtonomen in miroljuben akter; nasprotno, poskuša posnemati agresivno zunanjo politiko ZDA - v nekem smislu nezavedno 'postati' ZDA,« ocenjuje Fazi.

In namesto da bi Evropa pozdravila konec vojne v Ukrajini, se skupaj z ukrajinskim režimom zato spreminja v še večjo oviro na poti k miru.

Vrstijo se namreč vse bolj odločni pozivi k pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino, v ozadju pa je slišati vse več groženj o tem, kako se je potrebno upreti »ruskim dezinformacijam«.

Ladja norcev - kam nas vodi vodstvo EU?  Vir fotomontaže: Grok AI
Ladja norcev - kam nas vodi vodstvo EU? Vir fotomontaže: Grok AI

V ozadju vse večje vojaške krepitve EU je celo prepričanje, da Rusija predstavlja eksistencialno grožnjo Evropi, kljub temu, da Moskva nima namena, da bi napadla NATO.

Celo Donald Trump ne verjame česa takega.

Ampak v tem je problem - dokler evropski voditelji nadaljujejo z vojaško eskalacijo, se možnosti za diplomatsko rešitev ukrajinske vojne zmanjšujejo.

Resnična nevarnost je, da lahko Evropa z vztrajnim napovedovanjem neizogibne vojne z Rusijo in pripravami nanjo na koncu prav to vojno tudi uresniči.

Soočena s hitro naraščajočim kopičenjem evropskega orožja in novimi provokacijami bi lahko Moskva ocenila, da čakanje ni več možnost.

Tako se vidita Macron in NATO...
Tako se vidita Emmanuel Macron in NATO... Vir: Posnetek zaslona, X

Zakaj bi Rusi žrtvovali še na tisoče svojih najboljših sinov, če bi zaradi de facto ameriškega izstopa iz ukrajinske vojne lahko z udarci po glavnih centrih evropskega vojaškega stroja - skrajšali vojno?

»Če bodo evropske članice Nata še naprej stopnjevale napetosti, bi se Rusija lahko odločila za preventivni napad, namesto da bi tvegala, da bi Natove vojaške zmogljivosti dosegle kritični prag. Celo v manj ekstremnem scenariju je čedalje bolj agresivna drža Evrope v osnovi nezdružljiva s trajnim mirom v Ukrajini, ki zahteva, da Evropa prizna varnostne pomisleke Rusije – in na koncu ponovno normalizira odnose z Rusijo.

Z drugimi besedami, medtem ko se lahko zdi, da je odmik Trumpove administracije od Evrope in prizadevanje za diplomacijo korak k umirjanju napetosti, obstaja tveganje, da bo nenamerno doseženo nasprotno.

Namesto da bi omejevalo evropske vojaške ambicije, umik ZDA opogumlja ključne akterje EU in Nata – zlasti v Vzhodni Evropi –, da si prizadevajo za vse bolj konfrontacijsko držo do Rusije« zelo pronicljivo ocenjuje Fazi.

Ne pozabimo, »evropeizacija Nata«, ki nam je bila »prodana« kot nuja po umiku ZDA, je pospešila militarizacijo Stare celine in demonizacijo Rusije s strani evropskih voditeljev, kar je ohranilo prav tiste razmere, ki so sploh povzročile konflikt v Ukrajini.

Kanček cinizma: Premagati Rusijo je preprosto - štiri velike amfibijske operacije, 2.800 kilometrov široke razgibane fronte, napredovanje 200 ekvivalentov divizij. Enostavno je, samo sledite puščicam. Vir: Posnetek zaslona, X

Namesto da bi evropski voditelji ta trenutek izkoristili za diplomacijo, pa vidijo umik ZDA kot razlog za svoje vojaško stopnjevanje.

Najbolj agresivni so dediči nekdanjih imperialistov - Britanci, za njimi Francozi, toda tudi v Nemčiji bo volilni preobrat verjetno, če ne zmaga AfD, najprej naplavil še večje jastrebe v vlado…

V tem smislu je ločitev Washingtona od Evrope, paradoksalno, v nasprotju s Trumpovim ciljem - doseči mir v Ukrajini.

Če evropsko vodstvo ne bo priznalo upravičenosti ruskih argumentov glede varnosti in statusa Ukrajine, bo možnost za dosego konca vojne slaba - in tveganje večje vojne bo še naprej prežalo na celino, opozarja tudi Fazi.

Z drugimi besedami, to odpira možnost, da Donald Trump in Vladimir Putin v Savdski Arabiji dosežeta okvirni sporazum, ki pa ga bodo »kot žaljivega in nesprejemljivega« nato znova blokirali – užaljeni in izključeni Evropejci in kijevski režim.

Britanski specialec in dron  Vir:Warzone, Twitter
Britanski specialec. Vir: Posnetek zaslona, X

To pa pomeni, da se bo vojna še nadaljevala, Ukrajina pa bo izgubljala še več ozemlja, medtem ko bodo ZDA Evropski uniji obrnile hrbet.

Ameriška pomoč bo verjetno v celoti presahnila, evropska pa ne bo dovolj, da bi ustavila Rusijo.

Če se bodo napadi na ruske cilje nadaljevali, ni izključeno, da Rusija nekega dne udari celo po nekaterih članicah zveze NATO, saj je malo verjetno, da bi v ZDA zaradi obrambe neubogljivih evropskih držav s sprožitvijo povračilnih napadov na Rusijo - postavile na kocko varnost ZDA.

To bi imelo še en dober stranski učinek – dokazana bi bila neučinkovitost zveze NATO in njenega 5. člena.

Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Ameriški profesor John Mearsheimer je že v preteklosti opozarjal, da bi bili evropski zavezniki lahko na udaru ruskih »Orešnikov«, če se bodo še naprej vmešavali v vojno in da v tem primeru ne morejo računati na pomoč ZDA.

Prihaja čas, da se ta teorija preveri v praksi.

Če se bo to vmešavanje nadaljevalo celo brez ameriške podpore, to lahko postane realnost, saj so prav evropske države s svojo agresivno retoriko največja ovira za sklenitev miru.

Se bo Trump odzval, da zaščiti evropske države, ki ne dajejo dovolj za lastno obrambo, ki mečejo polena pod noge njegovim mirovnim naporom in ga niti ne ubogajo?

Malo verjetno.

Toda to pomeni, da so pred nami še napeti meseci in da mir v Ukrajini ni tako blizu, kot se zdi.

Na ta način bodo z zaostrovanjem ter pošiljanjem vojakov in opreme, kar je naslednji korak, evropski ukrofanatiki kljub temu, da je mir že na obzorju, vojno v Ukrajini in Evropi v bistvu še zaostrili - in s tem ogrozili samo EU, predvsem pa spodkopali NATO pakt.

Evropa se res spreminja v norišnico, ampak tudi pokvarjena ura dvakrat na dan kaže točen čas.

Evropska norost bo tako na koncu morda prinesla nekaj dobrega, a šele tedaj, ko bo hrbtenica agresivne politike v EU, kot je to napovedal Sergej Karaganov - dokončno zlomljena.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek