REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kurz in Janša: Optimistično o statusu »staroavstrijske« manjšine, ki bo odprla tudi vprašanje diskriminacije drugih

Kurz in Janša: Optimistično o statusu »staroavstrijske« manjšine, ki bo odprla tudi vprašanje diskriminacije drugihJanša in Kurz - brez zaščitnih mask o staroavstrijski manjšini. Vir: Twitter

Avstrijski predsednik vlade Sebastian Kurz si je za prvi obisk kakšne države po glavnem valu epidemije izbral – Slovenijo.

Severna triglavska stena je sicer najmogočnejša slovenska stena, čez katero potekajo številne plezalne smeri.

V pogovorih s predsednikom vlade Janezom Janšo sta se dotaknila številnih tem, toda med njimi je bolj zanimiva vsekakor možnost boljše manjšinske zaščite »staroavstrijcev« v Sloveniji.

Obisk pa izstopa še po eni nenavadni potezi obeh predsednikov vlad.

Potem ko sta se Janša in Kurz že sestala na delovnem zajtrku, ki mu je sledila novinarska konferenca, pa sta se namreč oba državnika odpravila nekam, kamor državniki na obiskih praviloma ne odhajajo - na plezalni vzpon v Triglavsko severno steno.

Severna triglavska stena je sicer najmogočnejša slovenska stena, čez katero potekajo številne plezalne smeri.

Sebastian Kurz / Avstrija
Sebastian Kurtz. Vir: Twitter

Med pogovori so bile v ospredju številne teme.

Janša je poudaril, da je Avstrija tretji partner v medsebojni izmenjavi blaga in storitev ter prvi tuji investitor v Sloveniji: »Obvestil sem ga, da pripravljamo nekaj debirokratizacijskih ukrepov, zaradi katerih bo Slovenija še bolj ugodna za investicije.«

Avstrijski kancler je omenil predvsem tesno gospodarsko izmenjavo med Slovenijo in Avstrijo, v Sloveniji deluje več kot 1000 avstrijskih podjetij.

Posebno pozornost je namenil tudi slovenski narodni skupnosti, s katero po njegovih besedah dobro sodelujejo.

»Naš vladni program obsega številne ukrepe, kako bi to sodelovanje še okrepili. Hkrati pa bi bili hvaležni, če bi Slovenija priznala nemško govorečo skupnost v Sloveniji,« je dejal Kurz.

Janša je glede urejanja položaja manjšin oz. narodnih skupnosti dejal, da nekaj odprtih vprašanj še ostaja, a je optimističen.

Janša je glede urejanja položaja manjšin oz. narodnih skupnosti dejal, da nekaj odprtih vprašanj še ostaja, a je optimističen.

»Je nekaj odprtih vprašanj, vezanih na statuse manjšin oz. narodnih skupnosti, ki se bodo lahko bistveno lažje reševala v tem dobrem ozračju, kot kdaj v preteklih desetletjih, ko je bilo to ozračje bistveno manj ugodno,« je dejal Janša.

To je sicer zanimivo stališče, kajti stranka SDS je doslej zmeraj nasprotovala izbojšanju statusa manjšin - še posebej, ko gre za manjšine iz držav nekdanje Jugoslavije.

Te so namreč v Sloveniji popolnoma nezaščitene in odkrito diskriminirane, za razliko od staroavstrijske, ki jo varuje vsaj »kulturni sporazum«.

Nemška razglednica iz Kočevja
Nemška razglednica iz Kočevja

Pred drugo svetovno vojno, leta 1931, je bilo na območju današnje Slovenije po uradnem jugoslovanskem štetju 28.998 ljudi, ki so za materni jezik navedli nemščino.

Statistični urad Kulturbunda je v Sloveniji januarja 1941 naštel 28.075 Nemcev, nemška publicistika pa je ocenjevala, da je bilo med obema vojnama v Sloveniji od 50.000 do 70.000 Nemcev, od tega 14.000 do 20.000 na Kočevskem.

Statistični urad Kulturbunda je v Sloveniji januarja 1941 naštel 28.075 Nemcev, nemška publicistika pa je ocenjevala, da je bilo med obema vojnama v Sloveniji od 50.000 do 70.000 Nemcev, od tega 14.000 do 20.000 na Kočevskem.

Po ocenah naj bi bilo leta 1928 na slovenskem Štajerskem okoli 32.578 Nemcev, od tega 10.000 v Mariboru in okoli 4800 v Apaški kotlini.

Leta 1948 so na območju Slovenije našteli le še 1824 Nemcev.

Vprašanje ureditve statusa nemško govorečih prebivalcev Slovenije je Avstrija uradno načela leta 1992 z memorandumom o nemško govoreči narodnostni skupini v Republiki Sloveniji.

Avstrijski parlament je januarja 2012 sprejel sklep, s katerim zvezno vlado poziva, da si v dvostranskih odnosih s Slovenijo prizadeva za uradno priznanje nemškogovoreče manjšine.

In v tej smeri je v Ljubljani sedaj znova »pritiskal« tudi avstrijski predsednik vlade.

Toda v Sloveniji se je nekaj v tej smeri že zgodilo.

Premik je prinesel kulturni sporazum med Slovenijo in Avstrijo iz leta 2001, ki se v svojem 15. členu nanaša na vključevanje kulturnih, izobraževalnih, znanstvenih in drugih projektov nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji v meddržavne odnose.

Vendar je nemška manjšina v Sloveniji priznana po 61. členu ustave.

V slovenski ustavi so omenjene samo tri narodne skupnosti: Italijani, Madžari in Romi.
V slovenski ustavi so omenjene samo tri narodne skupnosti: Italijani, Madžari in Romi.

Ta pravi: »Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.«

Stranka SDS je doslej zmeraj nasprotovala izbojšanju statusa manjšin - še posebej, ko gre za manjšine iz držav nekdanje Jugoslavije. Te so namreč v Sloveniji popolnoma nezaščitene in odkrito diskriminirane, za razliko od staroavstrijske, ki jo varuje vsaj 'kulturni sporazum'.

Vendar pa s tem staroavstrijska manjšina ni priznana v skladu s 64. členom ustave, kjer so opredeljene posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske (ter na pol priznane romske) narodne skupnosti v Sloveniji.

Toda prav močna zaščita italijanske in madžarske skupnosti sedaj jasno kaže, da so druge manjšine v slabšem položaju. Vendar bo odpiraje vprašanja staroavstrijske manjšine nujno odprlo tudi vprašanje vseh ostalih manjšin v Sloveniji.

Dodatnega izboljšanja položaja staroavstrijske ne bo mogoče doseči ob ignoriranju večdesetletnih zahtev vseh ostalih manjšin v Sloveniji.

Med temami, ki jih je izpostavil Kurz, je bila tudi jedrska elektrarna Krško, a podrobnosti ni izdal.

JE Krško
JE Krško. Vir: Twitter

Avstrija sicer gradnji novega bloka nasprotuje, želi pa si tudi ustavitve JE Krško.

Veliko pozornosti pa sta pričakovano namenila temam, povezanim z Evropsko unijo.

Ena od tem na bližnjem vrhu EU-ja bodo tudi nezakonite migracije.​

​Kurz je bil znova zelo kritičen do Turčije.

»Turčija je nedavno kršila tudi mednarodno pravo v Sredozemlju, po našem mnenju si Grčija zasluži popolno solidarnost. Tu imava (op. z Janezom Janšo) podobna mnenja. Popoldne bova nadaljevala te pogovore. Veseli smo, da imamo dobre bilateralne odnose in v EU-ju delujemo skupaj,« je dejal Sebastian Kurz.

Avstrijskega kanclerja je sprejel tudi predsednik države Borut Pahor.

Avstrija dolga desetletja in vse do danes ni izpolnila niti mednarodnih obvez, ki jih ima v zvezi z zaščito slovenske manjšine na Avstrijskem. Vir: Twitter
Po tem plebiscitu 10. oktobra 1920, kjer je večina, med njimi tudi številni Slovenci, glasovala proti pridružitvi SHS, se je tudi število Slovencev v Avstriji zmanjšalo za 90 odstotkov.

Kot so sporočili iz Pahorjevega kabineta, je bila osrednja tema priprave na obeležitev 100. obletnice Koroškega plebiscita.

Predsednik Pahor in avstrijski predsednik Van der Bellen se bosta 10. oktobra 2020 v Celovcu skupaj udeležila obeležitve 100. obletnice Koroškega plebiscita.

Po tem plebiscitu 10. oktobra 1920, kjer je večina, med njimi tudi številni Slovenci, glasovala proti pridružitvi SHS, se je tudi število Slovencev v Avstriji zmanjšalo za 90 odstotkov.

Borut Pahor. Vir: Instagram
Borut Pahor. Vir: Instagram

To pa bo prvikrat, da bosta pri tej obeležitvi, ki je seveda tragičen dogodek za Slovenijo, sodelovala predsednika obeh držav.

Avstrija namreč dolga desetletja in vse do danes ni izpolnila niti mednarodnih obvez, ki jih ima v zvezi z zaščito slovenske manjšine v Avstriji.

Delite članek