Prihodnji teden ključni pogovori glede ravnanja Slovenije za zaščito koroških Slovencev

Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške, katere bistvo je pravzaprav odprava proporca v deželni vladi, tako v Sloveniji kot med slovensko manjšino v Avstriji povzroča zaskrbljenost, saj kot deželni jezik po novem omenja zgolj nemščino. Kakšni bodo nadaljnji ukrepi Slovenije, bo odvisno od pogovorov v prihodnjih dneh.

Vprašanje, kaj naj naredi matična domovina za zaščito koroških Slovencev, bo tema ponedeljkovega srečanja zunanjega ministra Karla Erjavca in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca s predstavniki manjšincev. Prav tako je ob koncu prihodnjega tedna napovedana skupna seja parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter odbora za zunanjo politiko. Ob tem je vodja slovenske diplomacije napovedal, da bi se lahko v začetku prihodnjega tedna srečal tudi z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem.

Premier Miro Cerar je v odzivu ocenil, da je najnovejši predlog nove deželne ustave avstrijske Koroške nedopusten. Kot je poudaril, bo vlada storila vse, da zaščiti slovenščino na avstrijskem Koroškem. Ob tem je napovedal, da bo slovenska stran stopnjevala svoja ravnanja, če bo to potrebno. Koroški Slovenci si med drugim želijo, da bi na območju dvojezičnega šolstva kot drugi deželni jezik razglasili tudi slovenščino.

Kot je napovedal Erjavec, naj bi se Slovenija po vseh pogovorih prihodnji teden odločila, kakšni bodo njeni nadaljnji koraki. "Naš cilj je predvsem uresničevati interese slovenske manjšine," je dejal Erjavec. Zavzel se je tudi za notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), saj spremenjene okoliščine in razvoj dogodkov terjajo ukrepanje.

Ostrejši nastop Slovenije za zaščito slovenstva na avstrijskem Koroškem je podprl tudi minister Žmavc. Ob tem je opozoril tudi na spoštovanje evropskih standardov na področju manjšin in izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v odzivu ocenil, da ne gre samo za simbolično vprašanje vpisa jezika v deželno ustavo, ampak tudi za izjemno pomemben praktičen vidik življenja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poudaril je, da je "neizpodbitno dejstvo, da je Slovenija de facto in de jure naslednica ADP".

Predsednik republike Borut Pahor in avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berko sta se na srečanju ta teden strinjala, da je treba v dialogu poiskati rešitev, ki bo v prvi vrsti sprejemljiva za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.

Ključno vlogo pri sedanji spremembi osnutka nove deželne ustave ima Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem, ki se je odmaknila od lastnega predloga, da bi v ustavi bila omenjena slovenska manjšina. Kot so utemeljili spremembo svojega stališča, so od prebivalcev avstrijske Koroške v zvezi z omembo slovensko govorečih deželanov v novi deželni ustavi dobili veliko negativnih odzivov.

Nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je ob tem izpostavil, da se je na avstrijskem Koroškem najverjetneje že začela predvolilna kampanja, se mu pa zdi neverjetno, da nekdo želi letos v Evropi pridobiti volite s tem, da odreka pravico jezika avtohtoni manjšini, priznani z veljavnimi mednarodnimi in avstrijski pogodbami. Kot je še dejal, je avstrijska Koroška dvojezična, z dvojezičnimi napisi in poslovanjem pred uradi v dveh jezikih, tudi pouk poteka v dveh jezikih, zato zanj ni dileme, da slovenščina sodi v deželno ustavo.

Na avstrijskem Koroškem se je ta teden končal rok za pripombe na predlog reforme deželne ustave. Sedaj bo sledila razprava v pododboru deželnega zbora. Predvidoma naj bi bila reforma deželne ustave avstrijske Koroške v tamkajšnjem deželnem zboru sprejeta najkasneje do konca junija.

Deželni zbor avstrijske Koroške je 29. oktobra 2015 potrdil reformo deželne ustave, sledilo je pisanje njenega besedila. Ko je deželni zbor potrdil reformo deželne ustave z dvotretjinsko večino, je bila omemba slovenske manjšine v osnutku deželne ustave še na mizi.