Narodni svet koroških Slovencev o ukinitvi dvojezičnega šolstva: Pred 60-imi leti »najhujši udarec za manjšino«

Narodni svet koroških Slovencev, ki ga trenutno vodi Valentin Inzko, je ob pričetku novega šolskega leta opozoril na 60. obletnico odprave obveznega dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Inzko je to odpravo označil za »najhujši udarec za Koroške Slovence«. Temu pritrjujejo tudi številke, saj
je dvojezični pouk še leta 1957 obiskovalo več kot 13.000 otrok, že naslednje leto pa le še 1.300 učencev. »Od tega hudega udarca se slovenska narodna skupnost nikoli ni več popolnoma opomogla«, poudarja Inzko.

Ker dvojezično šolstvo ni bilo več obvezno, so se otroci udeleževali pouka slovenščine dodatno, v prostem času (popoldne), kar je še dodatno stigmatiziralo slovensko mladino. Leta 1957 je bila ustanovljena Slovenska gimnazija, ki preostala hrbtenica narodne skupnosti.
Inzkota veseli, da število prijav na slovenski pouk v zadnjem času rase, a nekdanjih številk pred odpravo ne bodo nikoli mogli doseči. Zato Inzko predlaga naslednje: »V smislu poravnave krivic bi bilo pravično, da bi se sistem prijav za pouk slovenščine spremenil, najkasneje tedaj, ko bo več kot 50% prijav. V bodoče naj bi se uvedel sistem odjav za tiste otroke, ki slovenskega pouka ne želijo, za ostale naj bi pa bil obvezen. Tako kot pri verouku in tako kot to funkcionira na Gradiščanskem. To bi bila za manjšino prijaznejša ureditev, kot sedanja.«

Predstavnik Društva slovenskih pravnikov na Koroškem Rudi Vouk je glede tega tudi dejal: »Če bi nadaljevali s tem sistemom obveznega dvojezičnega šolstva, po mojem prepričanju nikdar ne bi prišlo do zaostritve narodnostnega konflikta, kot se je zgodilo v 70-ih letih, saj bi enostavno zaradi poznavanja
jezika s časom odpadli predsodki in nesporazumi. Če danes govorimo o izboljšanju klime med večino in manjšino in ugotavljamo, da je skoraj polovica otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku, bi bil skrajni čas, da se to krivico izpred 60 let popravi.«