Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice: Slovenska vlada epidemijo izkoristila za onemogočanje svobode izražanja

Negativne ocene o pritiskih slovenske vlade na medije, ki jih že več kot leto dni dajejo profesionalna združenja novinarjev v tujini in v Sloveniji, so očitno imele posledice tudi pri oceni Sveta Evrope, najpomembnejše organizacije, ki je v Evropi zadolžena za varovanje človekovih pravic.

Da je bila večina ukrepov Janševe vlade med pandemijo neustavnih uradno vemo od včeraj, da je slovenska vlada pandemijo izkoristila za onemogočanje svobode izražanja in kršitve človekovih pravic pa je postalo uradno dejstvo od danes, ko je takšno mnenje sprejela in zapisala komisarka Sveta Evrope.

Bližje, ko je konec imperija, bolj nori so njegovi zakoni. Cicero

— Gertruda (@nivelska) June 3, 2021

Slovenska vlada je po oceni Dunje Mijatović, komisarke Sveta Evrope za človekove pravice izkoristila epidemijo covida-19, da onemogoči svobodo izražanja politične opozicije in drugače mislečih.

Tako je zapisala v svojem poročilu, objavljenem danes.

The Council of Europe Commissioner for Human Rights, Dunja Mijatović, calls on the Slovenian authorities to put a stop to the marked deterioration of freedom of expression and of the media in the country #slovenia #freemedia #ruleoflaw https://t.co/nbRSraBBiy

— Alberto Alemanno (@alemannoEU) June 4, 2021

Komisarka se je pred pripravo svojega poročila virtualno sestala s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič, ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem in ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom, varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos).

Norčevanja? Idiotizma in degradacije funkcije PR!

— Honda & Robert  (@HondaIsTheBest1) June 3, 2021

Svoja mnenja pa so podali tudi novinarji javnih, komercialnih, neprofitnih medijev in medijski strokovnjaki, predstavniki civilne družbe, akademiki ter politiki.

Komisarka Sveta Evrope slovenske oblasti poziva, da zaustavijo razkroj svobode govora in medijske svobode.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice je poudarila, da sovražni javni diskurz ter tudi zastraševanje, ki je usmerjeno v aktiviste civilne družbe in tiste, ki izražajo kritična mnenja, omejuje svobodno izražanje in imajo lahko negativen vpliv na medijske svoboščine.

Številni ukrepi, ki so omejevali pravico do protestov, vključno s podaljšanimi splošnimi prepovedmi javnih zborovanj in globami, izrečenimi protestnikom, se zdijo komisarki nesorazmerni in lahko ogrozijo svobodo izražanja.

Čeprav komisarka razume odgovornost oblasti, da zaščiti zdravje državljanov istočasno priporoča, da naj najdejo boljše ravnotežje in naj podprejo pravico do svobodnih in mirnih združevanj.

Vlada in mediji. Ne gre za Belorusijo:

Harassment, intimidation and criminal lawsuits against journalists, restrictions on access to public information, and government actions against public service mediahttps://t.co/fo4QBY6FSM

— Uroš Esih (@UrosEsih) June 4, 2021

Ponovno je pozvala tudi k zagotovitvi sredstev za STA in izrazila potrebo po oblikovanju nacionalne strategije za krepitev medijske neodvisnosti.

Predstavnike slovenske vlade poziva, naj ukrepajo in umirijo napetosti v družbi ter začnejo spodbujati medsebojno spoštovanje in izmenjavo mnenj.

»Predstavniki vlade naj se vzdržijo stigmatizirajočih in zavajajočih komentarjev o delu civilne družbe in javno obsodijo tovrsten diskurz drugih,« je zapisala.

Mijatovićeva poudarja, da demokratično vodenje pomeni vključevanje javnega mnenja, in opozarja na vrsto težav, od nadlegovanja, zastraševanja in tožb novinarjev, omejitev dostopa do informacij javnega značaja in vladnih ukrepov proti javnim medijem.

Pri tem komisarka predvsem opozarja, da so novinarke tarča seksističnega in sovražnega govora.

Komisarka zato priporoča, da oblasti v Ljubljani sprožijo javno razpravo o tem, kako se spoprijeti s problematiko nadlegovanja novinark, ter razpravo o spremembi zakonodaje, ki bi preprečila tožbe, katerih cilj je onemogočanje javnega zbiranja.

Priporoča tudi, da se novinarjem olajša dostop do informacij javnega značaja.

That’s Janša told. https://t.co/CXF7MafjpB

— Captain (ret'd) Europe (@JusticeLeagueEU) June 4, 2021

Za Slovenijo pa je pomemben predvsem podatek, da v tem primeru ne gre za posamezno mnenje komisarke, pač pa za uradno oceno, ki se je spremenila v poročilo institucije.

To institucijo pa upoštevajo tudi druge organizacije, na primer organi EU.

So hat der slowenische Regierungschef Janez Janša vergangene Woche die Ernennung zweier slowenischer Ermittler an Kövesis EU-Behörde blockiert – wohl aus Angst, die beiden könnten korrupte Machenschaften seiner Regierung aufdecken.
https://t.co/aEZYuVqCxu

— Ester Gjorek  (@RedlionEster) June 3, 2021

Z nadaljevanjem takšne prakse bi se lahko zato tudi Slovenija znašla tam, kjer sta sedaj Poljska in Madžarska – pod dodatnim drobnogledom evropskih institucij, kar bi v prihodnosti lahko vplivalo tudi na zmanjšan dotok finančnih sredstev v Slovenijo.

Deloma se to že dogaja, saj Slovenija enako kot Madžarska zaradi povezovanja črpanja teh sredstev s spoštovanjem načel pravne države ni napovedala številne možne projekte v vrednosti več sto milijonov evrov.