Hrvaški oglasi v Sloveniji pod drobnogledom tržnih inšpektorjev

Medtem ko hrvaški politični vrh, ribiči in nekateri vojni veterani grozijo ter zavračajo arbitražno sodbo glede meje, nekateri drugi želijo istočasno privabiti tudi čimveč slovenskih denarnic (ups, državljanov) k njim. Tudi če kršijo slovensko zakonodajo.

Mešano na žaru

V uredništvo smo prejeli fotografije oglasnih plakatov, kateri so bili v zadnjih dneh lanskega leta nameščeni po Ljubljani in drugih slovenskih naseljih in so vabili Slovence, da se 3. in 4. januarja letos udeležijo smučarske tekme na zagrebškem smučišču Sljeme.

A njihov oglas je (bil) zmes slovenščine, hrvaščine in angleščine. V slovenščini so uspeli napisati glavni poziv, medtem ko so v hrvaščini zapisali časovni okvir prireditve (»3. i 4.1.2018.«). Za povrh so v angleščini zapisali še svoje pokrovitelje (»Sponsors«), turistične partnerje (»Tourist partners«) in partnerje tekme (»Race partners«).

Tržni inšpektorji na delu

Za pojasnilo glede oglasnih plakatov smo se obrnili na Tržni inšpektorat RS, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Slednji so nas tako obvestili, da trenutno preverjajo dotično zadevo »v okviru inšpekcijskega postopka« in nam posledično do zaključka postopka ne morejo posredovati »podatkov o kakršnihkoli ugotovitvah in ukrepanju«.

Zakon o varstvu potrošnikov tako v svojem 2. členu določa, da mora podjetje »s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti«. Dalje isti zakon v 12. členu nalaga, da morajo biti oglaševalska sporočiti »v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv«.

Podobno v 23. členu opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS): »Javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti so skladno s področnim zakonom v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Kadarkoli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.«

Kaj je zlahka razumljiv jezik?

Glede na dejstvo, da večina Slovencev nima formalne izobrazbe glede hrvaškega jezika, a je nam jezik razumljiv. Ali lahko posledično hrvaški oglaševalci v Sloveniji prihranijo na prevodih in dalje tudi pri nas uporabijo oglase za hrvaške potrošnike?

To možnost je že leta 2013 preverilo hrvaško podjetje: na (širšem) področju Krškega so želeli raznašati reklamni material v hrvaškem jeziku. Inšpektorat je takrat odgovori: »Jezik, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, je slovenski jezik (razen na območjih narodnih skupnosti, kjer se uporabljata tudi jezika narodnih skupnosti) in je zato po mnenju Tržnega inšpektorata RS edini jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv. Glede na to, da bi oglaševanje potekalo na slovenskih tleh ter da bili z raznašanjem katalogov in brošur targirani slovenski potrošniki, uporaba katalogov in brošur le v tujem jeziku ni dovoljena.«

Pri tem pa je zanimivo, da slovenski inšpektorji preganjajo rabo angleščine in nemščine, in to kljub temu da sta to najbolj pogosta tuja jezika, s katerimi se Slovenci formalno srečujejo v sklopu osnovnega in srednjega šolanja. In sta tako nam oba zlahka razumljiva.

Tako je v začetku lanskega decembra odmevala novica, da je inšpektorat za medije obvestil slovenskega fotografa Matjaža Tančiča, da krši zakonodajo, ker je imel spletno stran (matjaztancic.com) v angleščini.

Zgoraj omenjeni ZJRS v istem členu namreč narekuje tudi: »Spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.«