REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Fiasko Pahorjeve pobude: Voditelji držav neusklajeni glede skupne izjave, Srbija ne bo priznala »lažne države Kosovo«

Fiasko Pahorjeve pobude: Voditelji držav neusklajeni glede skupne izjave, Srbija ne bo priznala »lažne države Kosovo«Vučić ni nasedel Pahorjevemu priznanju Kosova »skozi mala vrata.« Vir: Twitter
Ocene so, da sklep sestanka ne bo niti škodljiv, niti koristen.

Na Brdu pri Kranju se je pod pokroviteljstvom slovenskega predsednika Boruta Pahorja in hrvaškega predsednika Zorana Milanovića končalo srečanje pobude Brdo – Brioni.

Vendar je bilo že pred začetkom srečanja jasno, da bo končen rezultat tega srečanja velik fiasko Boruta Pahorja.

Ta je želel s podpisom skupne izjave vseh balkanskih držav pod skupen dokument zacementirati njihovo privrženost nespremenljivosti meja, da bi tako popravil slab vtis, ki sta ga pustila tako non paper o spreminjanju meja na Balkanu, pripisan Janševi vladi, kot Pahorjevo lastno spraševanje bosanskih voditeljev med obiskom v Sarajevu marca letos, ali bi se lahko v BiH mirno razdružili.

Voditelji so na Brdu pri Kranju sicer sprejeli skupno izjavo, v kateri so dali močno sporočilo o pomenu širitvenega procesa Evropske unije, ki mora biti hitrejši in imeti pred očmi ne le posamezno državo, temveč celotno območje Zahodnega Balkana.

V izjavi so le običajne diplomatske fraze, brez kakršnekoli pomembne zaveze, ki bi bila nato koristna zlasti za EU in ZDA, ki si prizadevajo, da bi se EU pridružile vse države v sedanjih mejah razen Srbije, ki bi se morala odreči Kosovu.

Kosovo in Srbija
Srbija ne bo potrdila enostranske spremembe svoje meje na Kosovu, kar bi naj bil eden od rezultatov podpisa dokumenta na Brdu, kot si ga je (naivno) omislil slovenski predsednik Borut Pahor. Vir: Twitter

Vendar je srbski predsednik v kolesje procesa zaradi nenačelnih dvojnih kriterijev, ki jih je želel uporabiti slovenski predsednik, že pred začetkom dogodka na Brdu pri Kranju Pahorju hitro nalil čistega vina.

To bi pomenilo, da je Kosovo del Srbije, kot določa resolucija VS OZN 1244.

Zahteval je namreč, da se pri nesprejemljivosti meja omeni, da se s tem misli na določila OZN in veljavnih resolucij.

To bi pomenilo, da je Kosovo del Srbije, kot določa resolucija VS OZN 1244.

In ker bi bili v primeru dvomov, na kaj se s tem stavkom misli ključni za interpretacijo izjave pomembne tudi ob dogodku izrečene izjave je jasno, da iz srbskega priznanja odcepitve Kosova, ki ga je s pomočjo omenjene, že napisane »izjave« želel doseči Borut Pahor - ne bo nič.

Pahor je sicer zagotovil, da je tako organizacijsko kot politično vse pripravljeno za današnje srečanje.

Kot gostitelj je povedal, da je bilo to zahtevno delo oziroma zahteven projekt, v okviru katerega je govoril tudi z voditelji vseh držav, vključenih v pobudo.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ob prihodu na Brdo pri Kranju kljub temu ocenil, je ta pobuda še kako smiselna. »Tu smo, da pomagamo sosedom iz Zahodnega Balkana, da čim prej in čim enostavneje, če je to mogoče, vstopijo v EU, ker je to v interesu vseh. Tako kot, predpostavljam, je v interesu Slovenije, da Hrvaška čim prej vstopi v schengensko območje,« je poudaril Milanović ob Pahorju, ki je tiho prikimaval.

Slovenija in Hrvaška se kljub podpisovanju raznih sporazumov svojih dogovorov ne držita, zato sta obe državi slab primer za sosede v regiji, menijo strokovnjaki za mednarodne odnose v Beogradu. Vir: Twitter

Srbske Večernje novosti pa so medtem že poročale, da je »srbski predsednik vnesel popoln kaos pred srečanje Brdo-Brioni, saj še vedno ni določen predlog sklepov, ki bi jih po koncu srečanja voditeljev morali sprejeti vsi udeleženci.«

Vučić je namreč zahteval, da se spoštujejo meje, kot so predvidene v dokumentih OZN.

»Ta njegova zahteva je očitno premešala načrte balkanskih voditeljev, tako da še niso prišli do soglasja o končni različici teksta,« poročajo Večernje novosti.

Amandma srbskega predsednika ni všeč tistim političnim faktorjem, ki priznavajo lažno državo Kosovo zato, ker OZN ne priznavajo lažne države Kosovo, pač pa priznavajo celovito Srbijo kot polnopravno članico OZN.

»Amandma srbskega predsednika ni všeč tistim političnim faktorjem, ki priznavajo lažno državo Kosovo zato, ker OZN ne priznavajo lažne države Kosovo, pač pa priznavajo celovito Srbijo kot polnopravno članico OZN,« pojasnjuje srbski časnik.

Podobno ob deseti obletnici te Pahorjeve pobude, ki jo ima sam za svoj največji diplomatski uspeh piše tudi srbska izdaja Sputnika.

»Čeprav se zdi, da so stališča Srbije in EU o mejah na Balkanu načelno skladna je ob srečanju 'Brdo-Brioni', jasno, da meje niso iste v očeh obeh strani, še posebej, ko gre za Kosovo. Srbija bo zato na srečanju zahtevala spoštovanje mednarodnega prava. Ocene so, da sklep sestanka ne bo niti škodljiv, niti koristen.«

Strokovni sodelavec Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo dr. Miloš Jončić poudarja, da bi lahko prišlo do spremembe meja le, če bi bilo to v skladu z mednarodni pravom, kar pomeni pogajanja, ki privedejo do skupnih rešitev, ki so sprejemljive za obe strani, to pa v primeru Kosova – ni mogoče.

Valentin Inzko in Milorad Dodik
Tudi meje v BiH so bile določene z mednarodnim sporazumom, ki je bil potrjen v OZN, zato bi jih lahko Vučićev amandma na Brdu samo še dodatno utrdil. Spremembe meja Srbije pa nikoli niso bile potrjene z mednarodno pogodbo. Vir: Twitter
Obstaja vrsta pomembnejših regionalnih pobud, ki prinašajo določene rezultate.

»Mi se tam ne bomo pogajali o mejah, saj začenjamo z različnih pozicij, mednarodno pravo pa je v tej situaciji reklo, da gre za enotnost oziroma ozemeljsko celovitost in suverenost Srbije na celotnem prostoru. Po mednarodnem pravu se mi s Prištino ne moremo pogovarjati o spremembi meja. Zato je predsednik tudi dejal, da je sklep o nesprejemljivosti meja mogoče sprejeti, toda le v skladu z Ustanovno listino OZN in drugimi dokumenti organov OZN, predvsem Varnostnega sveta in generalne skupščine OZN, pri čemer mislimo predvsem na resolucijo VS OZN 1244,« je pojasnil Jončić.

Istočasno pa Vučićev amandma ščiti tudi notranje meje v BiH, oziroma meje Republike Srbske, saj je tudi ta meja med Republiko Srbsko in Federacijo BiH leta 1995 nastala v skladu z mednarodnim, Daytonskim sorazumom in mednarodnim pravom.

Suzana Grubješić iz Centra za zunanjo politiko pa je ocenila, da je dobro, da se srečanje organizira, da pa ni treba »pričakovati velike rezultate, ker so politični dometi strank skromni« glede na to, da sta na čelu procesa Slovenija in Hrvaška, ki zaradi medsebojnih odnosov ne moreta biti primer ostalim.

Z drugimi besedami, od srečanja ne bo nobene škode, pa tudi nobene koristi.

Kar dokazuje tudi skupna izjava, ki so jo voditelji po triurnem srečanju naposled sprejeli. Srbski predsednik Vučić pa je vrh zaradi drugih obveznosti - predčasno zapustil.

»Obstaja vrsta pomembnejših regionalnih pobud, ki prinašajo določene rezultate. Mislim predvsem na Berlinski proces, ki bi moral biti organiziran v Berlinu sredi poletja. Od tu vedno prihajajo močna sporočila regiji, drugačen pa je celoten politični kontekst, v katerem se to dogaja. Mislim da je potrebno podpirati Slovenijo pri ukvarjanju s svojimi vzhodnimi sosedi, toda v načelu ne vidim, da je iz procesa 'Brdo-Brioni' prišlo karkoli, kar bi spremenilo situacijo v regiji. Položaj lahko spremeni samo močna podpora iz EU in čim hitrejši proces integracije,« je sklenila Suzana Grubješić.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke