sobota, 03. maj 2025 leto 30 / št. 123
Evropske volitve za telebane: Zakaj rezultati volitev ne bodo spremenili ničesar

Te dni smo bili z vseh strani medijsko bombardirani na temo pomena »evropskih volitev«.
Morda najpomembnejše vprašanje na teh volitvah – vprašanje vojne ali miru v Evropi in svetu – je bilo potisnjeno na stranski tir, o vseh drugih temah pa so politiki znova obljubljali veliko.
Yesterday, the text "Macron's doctrine" was published in Ukraine, predicting a massive air and missile attack on Russia by several NATO countries without the US. According to the doctrine, Russia should be defeated by January 21, 2025. In today's analysis, we analyze the Macron… pic.twitter.com/AoqjwBczxz
— Peacemaker (@peacemaket71) June 9, 2024
Izvedeli smo, da se kar 80 odstotkov zakonodaje, ki se sprejema v Evropskem parlamentu nanaša na našo državo in da je zato zelo pomembno, da se volitev udeležimo.
In tako naprej…

Strašili so nas tudi z velikim uspehom desnih strank, ki so sicer res dosegle velik uspeh, a znova ne takšnega, da bi lahko bistveno spremenil usmeritev Evropske unije.
A zadeva ni tako enostavna.
Kruta resnica je, da bodo rezultati evropskih volitev verjetno imeli še največji vpliv na blagostanje tistih, ki so dobili sanjsko plačana mesta v institucijah EP in Evropske komisije, sicer pa bodo imeli veliko bolj omejen vpliv, kot se ljudje bojijo – ali upajo.

O tem piše Thomas Fazi na UnHerd.
Najbolj očitno dejstvo, ki pritrjuje njegovi oceni je spoznanje, da je liberalno-centristični blok – tj. »super velika koalicija« von der Leyenove, ki jo sestavljajo desnosredinska EPP, levosredinska SD&D in liberalna ER – ohranila večino, kar kaže na verjetnost drugega mandata za aktualno predsednico Evropske komisije.
In jasno je, kaj to pomeni za EU – glede na neutemeljene ocene razvpite ginekologinje, podžiganje k vojni in ukvarjanje z zadevami o katerih nima pojma – veliko slabega.
Europe's insurgent Right won't change anything @UnHerd https://t.co/dhnPPQMLZ0
— @tobararbulu # mmt (@tobararbulu) June 11, 2024
Večja prisotnost desno-populističnih strank v EP bo zagotovo vplivala na zakonodajni postopek, zlasti na zelo polarizirajoča vprašanja, kot sta evropski zeleni dogovor in priseljevanje, vendar so te stranke globoko razdeljene glede več ključnih strateških vprašanj: socialnih in gospodarskih zadev, evropske širitve, Kitajske, odnosi med EU in ZDA in, kar je najpomembnejše, Ukrajine.
To pomeni, da bodo, tudi če jim bo uspelo potisniti Evropsko komisijo v desno, svoj volilni uspeh težko spremenile v politični vpliv; o najpomembnejših izzivih Evrope se zdi malo verjetno, da bodo glasovale kot blok.
Morda največji problem je dejstvo, da EU ni demokratična institucija. EU v celoti gledano ni demokracija.
Evropski parlament nima niti pristojnosti zakonodajne pobude, kar je osnovni znak nacionalnih parlamentov. V EU dejanske moči ne izvaja Evropski parlament ali celo demokratično izvoljene vlade, temveč institucije, ki so večinoma izolirane od kakršne koli oblike demokratične odgovornosti - predvsem Evropska komisija, Evropska centralna banka in Sodišče EU. Te so sposobne učinkovito uveljaviti kakršno koli politiko izvoljenih vlad - in jih celo prisilno odstraniti s položaja, kot so storili s Silviom Berlusconijem leta 2011.
Slovak Prime Minister Robert Fico for the first time after the release... English subtitles pic.twitter.com/oFvZOmgCLU
— Peacemaker (@peacemaket71) June 5, 2024
Evropski parlament lahko izvaja določen nadzor nad politikami Komisije, vendar sam EP ostaja v osnovi nedemokratična institucija.
Celoten zakonodajni postopek –, ki poteka prek sistema neformalnih tristranskih srečanj o zakonodajnih predlogih med predstavniki Parlamenta, Komisije in Sveta in je znan kot trialog – je milo rečeno nepregleden.

To še poslabšuje dejstvo, da je Evropski parlament fizično, psihično in jezikovno bolj oddaljen od običajnih ljudi kot nacionalni, zaradi česar je bolj dovzeten za pritiske lobistov in dobro organiziranih oligarhičnih povezav. Posledično tudi najbolj dobronamerne politike, ko enkrat pridejo v Bruselj, posrka njegov mehurček.
Na še bolj temeljni ravni se nič od tega ne bo nikoli spremenilo, tudi če bo Evropski parlament dobil polna zakonodajna pooblastila; iz preprostega razloga, ker ni evropskega demosa, ki bi ga lahko predstavljal parlament. Takšen demos – politična skupnost, ki jo na splošno opredeljujejo skupni in relativno homogeni jezik, kultura, zgodovina, normativni sistem itd. – še vedno obstaja samo na nacionalni ravni.
Dejansko je EU še vedno globoko razdrobljena po nacionalnih gospodarskih, geopolitičnih in kulturnih prelomnicah – in zdi se, da se to verjetno ne bo spremenilo.
For those who fear unbridled enthusiasm.
— BETRAYED (@informedready99) June 10, 2024
Europe’s insurgent Right won’t change anything https://t.co/JI4SOt47lw
»Zaradi vseh teh razlogov je malo verjetno, da bodo zadnje volitve rešile pereče gospodarske, politične in geopolitične probleme, ki pestijo EU: stagnacijo, revščino, notranje razlike, demokratično onemogočanje pravic in, kar je morda najbolj ključno za prihodnost celine, agresivno NATO-izacijo in militarizacijo v kontekstu stopnjevanja napetosti z Rusijo.
Največji vpliv teh volitev bodo verjetno nacionalne posledice v določenih državah - zlasti v Franciji, kjer je Macron sklical predčasne zakonodajne volitve zaradi velikega poraza, ki ga je utrpel zaradi Marine Le Pen. To pa povzroča tudi težave, saj kaže na še en način, kako EU destabilizira nacionalno politiko.
Vesel sem, da vidim Macrona ponižanega, vendar je ideja, da bi morale evropske volitve neposredno vplivati na vlade z nacionalnimi mandati, nevarna,« ocenjuje Thomas Fazi.
Macron? TROUNCED.
— Danny Haiphong (@SpiritofHo) June 9, 2024
Scholz? TROUNCED.
Assad, Putin, and Xi Jinping? As strong and stable as ever.
Europe’s imbecilic servitude to the U.S. empire is blowing back BIG TIME. pic.twitter.com/eGQzteEM3E
Konec koncev, populisti ne bi smeli nikoli pozabiti, da je omejevanje ljudske suverenosti in demokracije – ter upiranje populističnim uporom, kot je ta, ki smo mu trenutno priča po vsej Evropi – v mnogih pogledih razlog za to, da je bila EU sploh ustanovljena.
Tisti, ki verjamejo v demokracijo in ljudsko suverenost, bi si morali prizadevati za rušenje EU – ne za njeno reformo, ocenjuje Fazi.