REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropska unija zahteva več spletne cenzure, slovenska vlada vdano sledi in uvaja spletno policijo

Evropska unija zahteva več spletne cenzure, slovenska vlada vdano sledi in uvaja spletno policijoCenzura spletnih vsebin je pred vrati: V Sloveniji je predlog zakona o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev že v javni obravnavi, nekateri komentatorji pa so nove rešitve že označili kot primer uvajanja slovenske »spletne policije.« Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Težava je predvsem v tem, da ta direktiva, katere pomemben del vsebine je tudi »boj proti dezinformacijam« sploh nikjer ne opredeli, kaj naj bi bile »dezinformacije«.

Potem ko je Evropska komisija lani sprejela direktivo o digitalnih storitvah (Digital Services Act – DSA) je tudi slovenska vlada hitro pristopila k oblikovanju predloga zakona, ki naj bi uvedel vse novosti tega akta v slovensko zakonodajo.

Toda težava je v tem, da ta direktiva, katere pomemben del vsebine je tudi »boj proti dezinformacijam« sploh nikjer ne opredeli, kaj naj bi bile »dezinformacije«.

Vsebinsko prazne formulacije, ki jih je mogoče napolniti s poljubno vsebino pa so bile že doslej pripravno orodje številnih totalitarizmov.

S tem se omogoča, da pod krinko boja proti faktično netočnim navedbam dejansko uvaja cenzura sicer točnih, a politično tako ali drugače neprijetnih mnenj.

V Sloveniji je predlog zakona že v javni obravnavi, nekateri komentatorji pa so nove rešitve že označili kot primer uvajanja slovenske »spletne policije.«

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je namreč pripravilo osnutek zakona o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev.

Uredba bo posodobila pravila uporabe interneta. Osnutek zakona določa t. i. koordinatorja digitalnih storitev oziroma pristojni organ za izvajanje in nadzor nad izvajanjem uredbe.

V Sloveniji je predlog zakona o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev že v javni obravnavi, nekateri komentatorji pa so nove rešitve že označili kot primer uvajanja slovenske »spletne policije.«

To pristojnost so podelili Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS).

AKOS je pred kratkim že zahteval od Nove24TV, da mora umakniti del oddaje Kdo vam laže, del komentatorjev, ki so bliže vladi pa zato v novih spremembah vidi orodje, ki bo omogočilo hitrejše ukrepanje zoper primere »sovražnega govora.«

Vendar je pri tem potrebno opozoriti, da gre za zelo dvorezen meč, ki je zelo verjetno v nasprotju s samimi pravnimi temelji EU.

Dejstvo, da so te nezakonitosti oblikovane v direktivo tega ne spremeni.

Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič je na namero vlade dejal, da je to znak za alarm.

»V temelju je ta predlog: prvič, nelegitimen; drugič, nezakonit; tretjič, protiustaven in četrtič, v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah,« je zapisal.

Osnutek zakona tako določa pooblastila AKOS ter nadzorne ukrepe, prekrške in sankcije za izvajanje operacij »spletne policije«.

Predvidene so določene naloge AKOS in ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo, povezane z »oblikovanjem podpornega okolja za varen in zaupanja vreden internet ter postopek v primeru odstranitve nezakonite vsebine.«

Osnutek zakona opredeljuje tudi postopke za potrjevanje oziroma certificiranje organov za izvensodno reševanje sporov ter za podelitev statusa preverjenih raziskovalcev in zaupanja vrednih prijaviteljev.

Gre za sodobno različico ovaduhov, znanih iz časov totalitarnih sistemov.

Ti naj bi kot prvi v boju proti razširjanju obsežnih količin »nezakonitih« uporabniško ustvarjenih vsebin prek spletnih posredniških platform ovajali vsebine, ki so po njihovem mnenju netočne. Pričakuje se namreč, da bo z njihovimi prijavami odstranjena večina nedvomno nezakonitih vsebin, še preden se bo sprožila odprava nezakonitosti prek notranjega mehanizma reševanja pritožb in z uporabo sodnih poti.

Takšen sistem pa bi lahko v veliki meri nezakonito omejil svobodo govora v EU in Sloveniji.

Zastavlja se seveda tudi vprašanje, kdo so ti preverjeni raziskovalci in zaupanja vredni prijavitelji, katerih prijave bodo odstranile domnevno »nezakonite vsebine.«

Nekateri komentatorji desnih medijev so jih že našteli. Toda na desnosučnih portalih med izvajalci, ki že danes opravljajo podobne naloge zatiralcev javne besede in ki so najbrž tudi bodoči tovrstni ovaduhi - nekateri manjkajo.

DSA je usmerjena tudi proti nekaterim svetovnim medijem, ki še vedno omogočajo razširjanje vsebin, ki jih je EU s svojimi protiruskimi sankcijami prepovedala. Gre predvsem za Twitter (zdaj X) in druga družbena omrežja.

Med njimi naj omenimo obskurni portal Oštro, financiran iz virov, ki so blizu zahodnim centrom moči.

»V resnici Golobova vlada uvaja novo UDBO. Iščejo namreč  ljudi, ki bi ovajali druge ljudi, o čem pišejo,« je o tej novosti poročala Demokracija.

In – žal – je potrebno priznati, da imajo v tem pogledu prav.

Povsem jasno je tudi, da je DSA usmerjena tudi proti nekaterim svetovnim medijem, ki še vedno omogočajo razširjanje vsebin, ki jih je EU s svojimi protiruskimi sankcijami prepovedala. Gre predvsem za Twitter (zdaj X) in druga družbena omrežja.

Že lani so evropski uradniki grozili, da se bodo Twitter in 18 drugih velikih platform soočilo z denarno kaznijo, če ne bodo zatrli »dezinformacij«.

Evropska komisija je v skladu s svojim Zakonom o digitalnih storitvah določila 19 spletnih platform, kar jim grozi z visokimi globami, če ciljajo oglase na določene uporabnike, objavljajo nezakonito vsebino ali ne »obravnavajo širjenja dezinformacij«.

V objavi je EK imenovala 17 »zelo velikih spletnih platform« in dva »zelo velika spletna iskalnika«, ki sta opredeljena kot tista, ki dosegata vsaj 45 milijonov aktivnih uporabnikov mesečno.

Med navedenimi platformami so Facebook, Instagram, TikTok in Twitter, medtem ko sta Google in Microsoftov Bing dva imenovana iskalnika.

Odločitev pomeni, da morajo biti od avgusta te platforme v skladu z Zakonom EU o digitalnih storitvah (DSA), obsežnim delom zakonodaje, ki je začel veljati novembra.

Da bi se izognili kaznim v višini do 6 odstotkov njihovega globalnega letnega prometa, je Komisija izjavila, da morajo te platforme vse oglase označiti kot take in se izogibati ciljanju oglasov na uporabnike na podlagi »občutljivih podatkov«, kot je njihova etnična pripadnost, spolnost ali politična usmerjenost.

Kar zadeva moderiranje vsebine, bodo morale platforme omejiti »razširjanje nezakonite vsebine« in »obravnavati širjenje dezinformacij.«

Celotno besedilo DSA besedo »dezinformacije« omenja 13-krat, ne da bi jo sploh opredelilo.

Aktivisti za svobodo govora so opozorili, da vlade ta izraz pogosto uporabljajo za utišanje dejansko pravilnih, a zanje politično neprimernih pripovedi.

Komisija je tudi opozorila, da bodo morale platforme in iskalniki obravnavati »negativne učinke na svobodo izražanja«, kar je zahteva, ki bi lahko bila v nasprotju z zahtevo po boju proti »dezinformacijam«.

Medtem ko je DSA nastajal lani, so uradniki EU izpostavili Twitter kot podjetje, ki bo prisiljeno izpolniti zahteve Bruslja.

Takoj po tem, ko je milijarder Elon Musk kupil platformo Twitter in se lotil razveljavitve nekaterih omejevalnih govornih politik, je vodja industrije EU Thierry Breton izjavil, da bo »v Evropi ptica letela po naših evropskih pravilih.«

Dva meseca kasneje je evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova opozorila, da se bo Twitter soočil s »sankcijami«, če bo kršil DSA.

Jourova je Muskovo prepoved več uglednih novinarjev –, ki so delili informacije o njegovem bivališču – navedla kot morebitne kršitve DSA.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek