REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Evo, tu smo - slovenska prismuknjena vlada danes uradno praznuje praznik Sv. Jožefa Delavca«

»Evo, tu smo - slovenska prismuknjena vlada danes uradno praznuje praznik Sv. Jožefa Delavca«Janša in Sv. Jožef Delavec

Slovenski predsednik vlade svojih ovčic tokrat ni pustil brez poslanice, tako kot 27. aprila, ko državljanom ni čestital za Dan upora proti okupatorju.

Slovenski predsednik vlade se ni mogel zadržati, da ne bi tudi delavski praznik odel v verske barve.

Tokrat je Janez Janša ljudstvo vendarle nagovoril, čestital in sporočil, da svet po koronavirusu ne bo več enak, ob tem pa je povedal celo nekaj zanimivih misli o potrebi po nekonvencionalnem razmišljanju, na primer o univerzalnem temeljnem dohodku.

Da bo postal zelo mogoče nujen sicer razmišljajo tudi marsikje v razvitem svetu, kajti ob posledicah avtomatizacije proizvodnje bo sedaj tudi koronavirus z obličja Zemlje zbrisal na milijone delovnih mest.

In če rešitve za to ne bo, so resni problemi, upori in celo revolucije seveda za vogalom.

Toda istočasno se slovenski predsednik vlade ni mogel zadržati, da ne bi tudi delavski praznik odel v verske barve.

Res - le od kod predsedniku vlade potreba, da prav vsak, celo delavski, državni praznik okiti še s verskim in pobožnjakarskim besedičenjem?

In tako je v svoji poslanici čestital občestvu ne samo ob 1. maju, mednarodnemu in državnemu prazniku, pač pa tudi ob prazniku »Sv. Jožefa Delavca«.

Za kaj gre, mnogim ni jasno, ampak kot nas je spomnil Simon R. gre za praznik, ki ga je papež Pij XII leta 1955 uvedel kot odziv na »komunistični 1. maj«.

Na strani Slovenske škofovske konference, ki je ne da bi karkoli vprašala vlado enostransko odprla cerkve in dovolila maše od 4. maja naprej pa lahko izvemo, da je bil Sv. Jožef Delavec pravzaprav »krušni« oče Jezusa Kristusa, katoliška cerkev pa prav na 1. maj praznuje njegov »god.«

Sv.Jožef Delavec

V Katoliški cerkvi 1. maja obhajajo god sv. Jožefa delavca, moža Device Marije in Jezusovega krušnega očeta.

»V Katoliški cerkvi 1. maja obhajamo god sv. Jožefa delavca, moža Device Marije in Jezusovega krušnega očeta. Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. Vsebina godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev,« nas poduči SŠK.

Da mu niso priznali očetovstva, to je seveda ena stvar, da pa se osebni problem tega delavca Jožefa in njegovo nepriznano očetovstvo predstavi v luči boja za pravice delavcev pa je seveda nekaj povsem drugega in nekaj, kar s pravim smislom 1. maja nima veliko zveze. 

Da mu niso priznali očetovstva, zaradi zgodovinsko in biološko nekoliko sporne trditve o brezmadežnem spočetju, v katero je bila, kot piše Sveto pismo, udeležena tudi gospa Devica Marija, to je seveda ena stvar, da pa se osebni problem tega delavca Jožefa in njegovo nepriznano očetovstvo predstavi v luči boja za pravice delavcev, pa je seveda nekaj povsem drugega in nekaj, kar s pravim smislom 1. maja nima veliko zveze.

Razen dejstva, da je bil mizar, namreč pri Sv. Jožefu Delavcu ni veliko zadev, ki bi ga povezovale s problemi delavstva.

Ampak Boris Cizelj nas je spomnil, da obstaja neka zveza. Kot zapiše, »ste tudi komunisti uvedli dedka Mraza kot altetnativo Božičku. Pa ste si kvit.«

Kar je res.

Ampak res je tudi, da praznik 1. maja niso uvedli komunisti, ampak je to državni in mednarodni praznik slovenske nekomunistične države.

Predvsem pa noben predsednik kakršne koli, celo ne leve vlade v Sloveniji kristjanom ob Božiču in drugih verskih praznikih pred njim ni nikoli vsiljeval čaščenja Dedka mraza.

Pred kratkim s strani Vrhovnega sodišča na zvit način rehabilitiran domobranski general Leon Rupnik. Vir: Twitter

Drugo vprašanje pa je, zakaj sedanji predsednik vlade neprestano govoriči o Bogu in katoliško cerkev in njene praznike ves čas omenja in meša v državni posel, ki ga trenutno (še) opravlja.

Kajti cerkveni prazniki vsekakor niso državni, državno praznovanje prvega maja pa nima prav nobene zveze s cerkvenim praznovanjem Jezusovega krušnega očeta.

Ampak Janez Janša ne bi bil Janez Janša, če ne bi provociral in poskusil preoblikovati svet, predvsem pa Slovenijo po svoji podobi.

Takšni, ki bi jo imel rad njegov očka, menda domobranec. Kjer so cerkveni dostojanstveniki, častilci Sv. Jožefa Delavca s sveto vodo kropili domobrance, poslušne svojemu vrhovnemu poveljstvu, torej Gestapu in pošiljali mlade slovenske fante v boj proti partizanom, borcem proti nacifašizmu.

Zato slovenski predsednik vlade seveda ne more čestitati državljanom 27. aprila.

Ker to bi bilo pa kakor izdaja očeta, mar ne?

In tako za svoje potrebe in osebne travme sedaj zlorablja tudi 1. maj.

Če bi bil bolj odet v krščanske barve in manj rdeč, bi bil namreč očitno delavski praznik bolj sprejemljiv za predsednika vlade.

In, mimogrede, s tem ko poskuša predrugačiti smisel praznika seveda zlorablja še vsaj dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, saj je njegova verska poslanica delavcem izrečena tudi v imenu teh dveh pohlevnih strančic, ki sta se odločili za izdajo volje volivcev - in sedaj žanjeta, kar sta sejali.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek