REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dve desni stranki in dva politična zombija: kako zelo v desno bo nagnjena nova »desnosredinska« vlada?

Dve desni stranki in dva politična zombija: kako zelo v desno bo nagnjena nova »desnosredinska« vlada?Desnosredinska koalicija

Slovenija je namesto napovedanih predčasnih volitev dobila – novo koalicijo.

Danes sta se namreč sestala predsednik republike Borut Pahor in najverjetnejši novi predsednik vlade Janez Janša. Pahor je Janšo, ki se mu obeta dovolj glasov za izvolitev, po srečanju državnemu zboru že predlagal za mandatarja. Vlado bodo podprle SDS, NSi, DeSUS in SMC.

V novi koaliciji poudarjajo, da bo »koalicija v ospredje postavljala vse tisto, kar nas v Sloveniji združuje in povezuje, ter zagovarjala sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro«, vendar bo pri tem največjo težavo predstavljala predvsem stranka SDS, ki se v dosedanjih vladnih koalicijah ni mogla vzdržati in je sama in v osebi svojega predsednika redno nastopala tako, da je to vzpodbujalo delitve v slovenski družbi.

Predvsem leta 2012 in 2013 je takšen način vladanja privedel tudi do splošnega odpora klientelizmu in korupciji ter nasprotovanja tedanji Janševi drugi vladi.

Protesti proti Janševi vladi, 2013

V politiki je sicer vse mogoče, zarečenega kruha pa se res največ poje. Nekdanji politični nasprotniki lahko preko noči postanejo zavezniki – in obratno. To lahko vidimo tudi v Sloveniji.

Kljub temu pa določene meje pri povezovanju političnih strank seveda obstajajo, sicer strankarski sistem izgubi ves smisel.

Pri tem pa bo v novi vladi tudi v prihodnje še najbolj na udaru prav stranka SMC, saj se je tako povezala s stranko, zoper katero je ves čas nastopala in zaradi odpora kateri je pravzaprav nastala. In je v tem smislu najverjetneje prestopila meje sprejemljivega.

Uvajanje naborništva je prva in očitna prevara volivcev, izpeljana na dolgi rok. Ukinitev naborništva je bila ljudem obljubljena in pogojevana z vstopom v Nato. Zdaj, ko je ta cilj dosežen, pa se znova, toda skozi stranska vrata - uvaja naborniška vojska.

Njeni volivci v skoraj 70 odstotkih zavračajo koalicijsko povezovanje z SDS, zato ni jasno, kdo bo zanjo v prihodnje sploh še glasoval.

Nekdanji ustanovitelji stranke SMC očitajo, da se je izrodila v svoje nasprotje, v »neideološko interesno skupino,« ki je v najboljšem primeru nekakšna podjetniško-poslovna stranka, ki pa »koraka v falangi pod vodstvom politika, ki je vazal gospoda Orbana« in je ob tem »vstopila v zavezništvo s politikom, ki je antipod vsem dosedanjim vrednotam SMC,« kot je zapisal njen nekdanji ustanovni član Dragan Matić.

Deloma se to lahko vidi tudi iz koalicijske pogodbe, v kateri prevladujejo teme, ki so blizu SDS in NSi.

Koalicijska pogodba SDS, SMC, NSi in DeSUS prinaša tudi nekaj pričakovanih novosti.

Napoveduje predvsem postopno uvedbo naborništva, dvig sredstev za občine, boljše varovanje državne meje in uvedbo univerzalnega otroškega dodatka.

Po predlogu koalicijske pogodbe bi stranka SDS vodila ministrstva za notranje in zunanje zadeve, finance, kulturo, kamor spadajo tudi mediji, okolje, urad za zamejce in za kohezijo.

Nova koalicija strank naj bi imela skupaj 48 poslancev, ob pričakovani podpori obeh poslancev narodnih skupnosti pa 50. Vlado najverjetneje ne bodo podprli prav vsi poslanci štirih strank.

Vladni program predvideva tudi »ureditev razmer v policiji«, ki so »neurejene« zgolj po ocenah strankarskih veljakov SDS-a. To bi zato lahko bila tudi prva napoved kadrovskih sprememb in »čiščenja« v policiji, ki bo verjetno prva na udaru nove vlade.

Po predlogu koalicijske pogodbe bi stranka SDS vodila ministrstva za notranje in zunanje zadeve, finance, kulturo, kamor spadajo tudi mediji, okolje, urad za zamejce in za kohezijo.

Po predlogu koalicijske pogodbe bi stranka SDS vodila ministrstva za notranje in zunanje zadeve, finance, kulturo, okolje, urad za zamejce in za kohezijo.

Največja novost je uvedba naborništva. Po eni strani se ta sprememba zagovarja z nujo, saj se je profesionalna vojska pokazala za neučinkovito in kadrovsko podhranjeno.

Po drugi strani lahko v tej spremembi že vidimo tudi prvo in očitno prevaro volivcev izpeljano na dolgi rok.

Že ob uvedbi profesionalne vojske so strokovnjaki opozarjali na njene slabosti, vendar so bili prav s strani SDS, ki si znova prizadeva za naborništvo, napadani kot tisti, ki nasprotujejo zvezi Nato in modernizaciji Slovenske vojske.

Ukinitev naborništva so prejšnje vlade javnosti ob tem »prodajale« hkrati z obljubo, da bo do tega prišlo v primeru vstopa v zvezo Nato.

Slovenske železnice

Tudi zato so mnogi na referendumu glasovali za vstop v zvezo Nato. Zdaj, ko je ta cilj dosežen pa se znova, toda skozi stranska vrata uvaja naborniška vojska.

V pogodbi so se stranke zavezale tudi k stanovanjski shemi za mlade družine in gradnji najemniških stanovanj ter ustanovitvi Slovenskega demografsko-pokojninskega sklada s sedežem v Mariboru. V Mariboru naj bi imel sedež tudi vladni urad za demografijo. Gre tudi za odgovor vlade na kritike o pretirani centralizaciji Slovenije.

Vlada naj bi se lotila tudi uveljavitev uvajanja e-vinjete, kar je zagotovo pozitivno in proučitev možnosti prenosa 2TDK in gradnje drugega tira na Slovenske železnice.

Pokojnine naj bi ostale takšne, kot so, napovedana pa je ponovna uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vključeni v vrtec ter uvedba univerzalnega otroškega dodatka.

Vlada se je tudi zavezala uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja osnovnih šol in predvideva dograditev sistema financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kar prinaša popolno enakopravnost »državnih« in zasebnih šol glede financiranja s strani države.

Očitno je, da sedanji sistem dodatnega zavarovanja znova ne bo ukinjen, čeprav to podpira večina v Sloveniji.

Hkrati pa bo to odprlo nov problem in omogočilo večji razmah zasebnega šolstva, ki bo imelo tako prednost na trgu, saj bo ob 100-odstotnem financiranju s strani države lahko sredstva zbiralo še s šolninami in tako pritegnilo boljše učitelje.

Napoveduje se tudi  dvig povprečnine občinam, kar bo lokalnim skupnostim omogočilo izvedbo nekaj več projektov, hkrati pa bo dodatno obremenilo državni proračun.

Na področju zdravstva koalicijski partnerji navajajo zagotovitev dodatnih sredstev iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržno in stabilno financiranje zdravstvenega sistema, kako to doseči, pa je že drugo vprašanje, kjer za zdaj ni jasnih odgovorov.

Zombiji - protesti v Sloveniji 2013

Očitno je, da sedanji sistem dodatnega zavarovanja preko zavarovalnic, ki samo pobirajo dobičke, znova ne bo ukinjen, čeprav to podpira večina v Sloveniji.

Med zavezami so tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi ter prenova zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Stranke druge koalicije so v pogodbo zapisale tudi davčno razbremenitev nagrad za uspešnost in prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z uvedbo variabilnega dela plače.

Na področju sodstva napovedujejo uveljavitev javnega odločanja v sodnih senatih z možnostjo pisanja ločenih mnenj, vzpostavitev instančnega sistema in spremembe zakonov o sodnem svetu in državnem tožilstvu ter sprememba insolvenčne in kazenskoprocesne zakonodaje.

Janez Janša in Jani Moederndorfer
Neprestano prestopa, ker je edini dosleden, medtem ko stranke v Sloveniji pogosto menjavajo svojo usmeritev: Jani Moederndorfer edini med poslanci SMC ni podprl vlado Janeza Janše in sodelovanja SMC v njej.

SMC se je tako izognila takojšnji likvidaciji na volitvah, ne pa propadu. V kolikor v dveh letih (ali manj) v tej vladi ne bo pokazala nič novega bo s tem – enako kot DeSUS, katerega članstvo večinsko zavrača povezovanje z SDS – obsojena na odhod na smetišče zgodovine, kjer bo končala v družbi LDS-a, Virantove liste, Zares-a, Pozitivne Slovenije in ostalih političnih zombijev slovenske politike.

'Levi del' te vlade je očitno tako brez politične teže, da ni skoraj nobenega dvoma o tem, da bo ta vlada izrazito nagnjena proti 'desni'.

Koliko lahko naredi vlada, ki jo ob dveh desnih strankah (SDS in NSi) podpirata še dva politična zombija (DeSUS in SMC) in ali bo takšna stranka uspela obdržati naziv »desnosredinska« s katerim se sicer hvali, pa bomo videli že kmalu.

»Levi del« te vlade je očitno tako brez politične teže, da ni skoraj nobenega dvoma o tem, da bo ta vlada izrazito nagnjena proti »desni«.

To pa bi lahko na dolgi rok pomenilo ponavljanje slovenske politične prakse, v kateri slovenske desne stranke dobijo priložnost za kakšen mandat ali pol mandata, nato pa zaradi velike količine storjenih napak v kratkem času levo-sredinske stranke znova vladajo - več mandatov.

Delite članek