REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Čas za pesek in manj žejne rastline pred Državnim zborom in na dvoriščih? »Ubijte travo, predno trava ubije vas!«

Čas za pesek in manj žejne rastline pred Državnim zborom in na dvoriščih? »Ubijte travo, predno trava ubije vas!«Suša narekuje spremembe: Odstranjevanje trave. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Medtem ko si v nekaterih delih sveta žejnih zelenic ne morejo in ne želijo več privoščiti - v Sloveniji še vedno živi fetiš travnatih površin. Tudi pred Državnim zborom.

Zelena travica je namreč, od kar jo je kot znak prestiža uvedla evropska aristokracija, že od nekdaj izjemno priljubljena tudi v Sloveniji. Gre za nekakšen fetiš, za nekaj, kar spada k popolnemu domovanju.

Te dni na primer potekajo vzdrževalna dela pred slovenskim hramom demokracije. Med drugim se menjava tudi napeljava za namakanje trave.

Okoli Državnega zbora na Šubičevi ulici 4 v Ljubljani je vrsta zelenih zastavic, ki so zapičene v travnato površino. Zaposleni pojasnjujejo, da označujejo namakalni sistem, ki ga trenutno obnavljajo.

Zelena travica je namreč, od kar jo je kot znak prestiža uvedla evropska aristokracija, že od nekdaj izjemno priljubljena tudi v Sloveniji.

Gre za nekakšen fetiš, za nekaj, kar spada k popolnemu domovanju.

V ZDA menda trava spada obvezno zraven k stereotipu o izpolnitvi ameriških sanj.

Vse več je opozoril, da bi se v sedanjih, sušnih razmerah morali odpovedati – tudi travi.

Na travi se dogajajo vsi družabni dogodki, od slavja pred Belo hišo, do tekem in roštilijad.

Vendar gre v resnici za ostanek stare miselnosti in za času neprimerno ravnanje.

Zakaj?

Zato, ker je trava v resnici zelo velik porabnik vode, ki je že primanjkuje – tudi v Sloveniji.

V svetu je prav tako vse več opozoril, da bi se v sedanjih, sušnih razmerah morali odpovedati – tudi travi.

V Združenih državah so na primer izračunali, da povprečen lastnik travne površine za vzdrževanje svoje zelenice porabi kar 50 dni letno, ob tem pa tudi ogromne količine vode.

In bencina ter elektrike za njeno striženje.

Natančneje – v ZDA porabijo za namakanje trave okoli pet milijonov olimpijskih bazenov vode.

Odstranjevanje trave
Odstranjevanje trave. Vir: Zajem zaslona

»Ubijte trato, predno trata ubije vas!«, opozarjajo v New York Timesu.

Tako kot se vse bolj razmišlja o pogozdovanju Krasa z avtohtonimi hrasti, ki porabijo manj vode kot neavtohtoni črni bor bi morali razmišljati tudi o nadomestitvi trave.

Tudi tiste pred Državnim zborom, jasno. Kajti – le kdo naj bi vodil z vzgledom?

Na okolje zelo slabo vplivajo tudi dušikove spojine iz gnojil, zaradi katerih se razširjajo zelene alge in druge kemikalije.

V Las Vegasu v Nevadi že odstranjujejo travo z javnih površin.

Podnebne spremembe so pripomogle k temu, da je vode vedno manj, zato mora po novem zakonu v Nevadi - trava proč.

»Ko pogledamo porabo vode na prostem v južni Nevadi, je krajinska ureditev daleč največji porabnik vode, od tega največ pa porabi trava,« je dejal Bronson Mack iz vodnega gospodarstva mesta.

Letos je mesto na javnem zemljišču odstranilo že približno več kot milijon kvadratnih metrov trave, saj si »žejnih zelenih parkov preprosto ne morejo več privoščiti.«

Trava bo popolnoma odstranjena, nadomestila pa jo bodo drevesa in rastline, namakane z bolj vzdržnim kapljičnim namakanjem.

Trava, DZ
Travnik, DZ. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ob tem je v Evropi vse bolj sušno.

Zaradi vročine in pomanjkanja padavin suša ogroža polovico ozemlja Evropske unije, v poročilu ugotavlja Evropska komisija.

Zaradi vročine in pomanjkanja padavin suša ogroža polovico ozemlja Evropske unije, v poročilu ugotavlja Evropska komisija.

Tudi napovedi za jesen so črnoglede, saj so za večji del Evrope napovedane bolj sušne razmere kot običajno.

V Franciji je bilo letos padavin manj kot običajno že pozimi in spomladi, prvi vročinski val pa je državo prizadel že maja.

Od Alp do vinorodnih pokrajin Burgundije in Bordeauxa dežja niso videli že mesece, v najbolj prizadetih predelih že več tednov velja prepoved zalivanja, ljudje so ostali tudi brez pitne vode.

Prebivalci jo dobivajo v steklenicah, živalim jo dovažajo v cisternah.

Z znatnim primanjkljajem vlažnosti tal se spoprijema približno 46 odstotkov ozemlja Evropske unije, piše v poročilu Evropske komisije.

Na 11 odstotkih pa že veljajo izredne razmere, ko je zaradi pomanjkanja vode prizadeta tudi vegetacija.

Zaradi suše bo Francija ob Romuniji, Španiji, Portugalski in Italiji letos ob velik del pridelka.

Med državami, v katerih so razmere skrb vzbujajoče, pa je po ocenah Bruslja ob Nemčiji, Poljski, Madžarski in Hrvaški tudi Slovenija.

V hidroelektrarnah je po podatkih Bruslja proizvodnja elektrike manjša na Norveškem, v Španiji, Romuniji, Črni gori in Bolgariji.

Manj trave vseh teh težav ne bo rešilo, bi pa zagotovo lahko omililo težave z vodo v mestih – tudi slovenskih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke