REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Brglezov gambit: Brglez s pritožbo razkriva SMC kot nepravno, nedemokratično in avtoritarno stranko

Brglezov gambit: Brglez s pritožbo razkriva SMC kot nepravno, nedemokratično in avtoritarno strankoMilan Brglez in Miro Cerar

Nekdanji podpredsednik SMC in nekdanji predsednik DZ Milan Brglez se je danes pisno pritožil na sklep izvršnega odbora SMC o njegovi izključitvi iz stranke, je za STA potrdil njegov predstavnik za stike z javnostmi. Brglez sedaj pričakuje, da bo nadzorni odbor stranke odpravil "procesno narobe izpeljan in vsebinsko netočen sklep o izključitvi".

Če stranka temelji na pravu, mora odpraviti "nelegalne sklepe", je Brglezov predstavnik odgovoril na vprašanje STA, ali Brglez namerava ostati v stranki. Potem sledi odločitev naprej, je še dodal.

Po poročanju Kanala A pa se je Brglez za pritožbo na sklep odločil, ker da sklep nima pravne osnove in je nastal na številnih postopkovnih napakah. Brglez poleg tega tudi pričakuje, da bo nadzorni odbor SMC, ki po statutu stranke odloča o pritožbah, njegovi pritožbi ugodil in postopek izključitve razveljavil, je še poročal omenjeni medij.

Milan Brglez

Sicer pa v sklepu, ki ga je pridobila STA, piše, da se Brgleza izključi zaradi kršitve statuta in pravilnika o članstvu. Statut med drugim določa, da se člana izključi iz stranke v primeru nespoštovanja temeljnih vrednot, njenega statuta ali delovanja v nasprotju s programom oz. sprejetimi sklepi stranke. Pravilnik zajema vsebinsko podobno določbo kot statut.

V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je Brglez z izjavo v intervjuju za STA, da je "pripravljen začasno prevzeti vodenje DZ", ravnal v nasprotju s sklepom izvršnega odbora SMC, da za kandidata za predsednika parlamenta predlaga predsednika SMC Mira Cerarja

V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je Brglez z izjavo v intervjuju za STA, da je "pripravljen začasno prevzeti vodenje DZ", ravnal v nasprotju s sklepom izvršnega odbora SMC, da za kandidata za predsednika parlamenta predlaga predsednika SMC Mira Cerarja. Kot je mogoče razbrati iz obrazložitve, Brglez od kandidature ni hotel odstopiti, saj da ga je Levica prosila, da bi bil njihov kandidat.

Poleg tega naj bi Brglez kršil tudi sklep izvršnega odbora stranke, da pogovore o možnih koalicijah in povezovanjih vodi Cerar s pomočjo generalnega sekretarja Jožeta Artnaka ter sodelavcev, ki jih določi predsednik.

Zaradi kršenja teh dveh sklepov odbora je bila SMC storjena "velika škoda ne le v postopku pogajanj, temveč tudi ugledu stranke pri potencialnih koalicijskih partnerjih in v javnost", med drugim piše v obrazložitvi.

V razpravi izvršnega odbora stranke 26. junija, po kateri so sprejeli sklep o izključitvi, je bilo slišati tudi očitke glede Brglezove želje po posebni funkciji. Podpredsednica stranke Lilijana Kozlovič je tako opomnila, da je najprej izrazil želji biti vodja poslanske skupine, nato zunanji minister in nazadnje predsednik DZ.

Predsednik strankinega odbora za javno upravo in lokalno samoupravo Nejc Brezovar je opozoril na "vmešavanje Brgleza" v delo ljubljanskega lokalnega odbora SMC. Erik Kopač, v stranki sicer zadolžen za področje varnosti, pa je opomnil na najavo Brgleza, da bo z lastno listo nastopil na evropskih volitvah.

 

Miro Cerar in Milan BrglezBrglez je v odgovoru na seji izvršnega odbora zatrdil, da so bila njegova dejanja vedno v korist stranke in da je bil še zadnji zagovornik socialno-liberalne usmeritve stranke. Glede očitkov o pogovorih z Levico je navedel, da mu je Cerar sam dovolil, da se pogovarja z Levico, zato je to tudi storil.

O svoji želji po kandidaturi za predsednika DZ je povedal, da je s tem želel pomagati stranki, ker bi se kasneje s tega položaja umaknil in Cerarju omogočil, da postane predsednik DZ, kar pa z imenovanjem Mateja Tonina na to funkcijo morda ne bo več mogoče

O svoji želji po kandidaturi za predsednika DZ je povedal, da je s tem želel pomagati stranki, ker bi se kasneje s tega položaja umaknil in Cerarju omogočil, da postane predsednik DZ, kar pa z imenovanjem Mateja Tonina na to funkcijo morda ne bo več mogoče.

O očitku, da bi ustanovil svojo listo pa je poudaril, da bi to storil le v primeru, če ne bi bil izvoljen v parlament.

Tako na seji izvršnega odbora kot tudi dan pozneje na novinarski konferenci je Brglez še ocenil, da je njegova izključitev iz stranke SMC zrežiran dogodek, že takrat pa je tudi opozoril, da postopek ni bil izpeljan v skladu s pravili.

Pozneje pa je omenjal je tudi možnost, da je na njegovo izključitev iz stranke vplivala želja po volilnem kongresu, na katerem bi se s Cerarjem pomeril za predsedniški položaj.

Cerar je na drugi strani za medije zatrdil, da to ni v ničemer vplivalo na Brglezovo izključitev, pač pa to, da je "z izrecnim in precej močnim nespoštovanjem odločitev izvršnega odbora oz. nasploh organov stranke povzročil kar precejšnjo škodo naši stranki". Že na izvršnem odboru pa je Cerar tudi pojasnil, da je Brglezu resda dal dovoljenje za pogovore z Levico, a ne v vlogi kandidata za predsednika DZ, pač pa kot osebi, ki je Levici bližje in bi lahko pomagala pri oblikovanju levosredinske koalicije. 

Brglezova pritožba ima samo eno "lepotno napako." O njej bodo namreč znova odločali tisti, ki jih je večinoma nastavil  - Miro Cerar, ki je neposredno ali posredno vplival na sestavo najpomembnejših organov stranke. Usoda Brglezove pritožbe je zato dejansko odvisna od tistega, ki je imel najpomembnejšo vlogo pri sami izključitvi - to pa je Miro Cerar sam. In težko je verjeti, da si je Miro Cerar glede usode Milana Brgleza premislil.

Vendar Milanu Brglezu verjetno ne gre za to - z vztrajanjem pri neprepričljivih argumentih in razlogih za Brglezovo izključitev bi vrh SMC lahko še enkrat dokazal, da za pravne postopke in dejstva, kljub zavzemanju za pravno državo, ne da prav veliko.

SMC bo moral ali razveljaviti sporno odločitev, ki nima podlage v dejstvih, ali pa očitno poteptati programska načela, se odreči načelnosti in se dokončno razkriti kot liderska, avtoritarna stranka

Gambit je v šahu tista otvoritev, kjer napadalec žrtvuje neko prednost za končno zmago. Brglezov gambit s pritožbo je usmerjen prav na to slabo točko SMC- ja, ki mora ali razveljaviti sporno odločitev, ki nima podlage v dejstvih (če bo želela ostati zvesta programu) ali pa očitno poteptati programska načela se odreči "načelnosti" in se s tem dokončno razkriti kot  "liderska stranka", v kateri voditelj tako kot pri ostalih strankah v Sloveniji - odloča o vsem. 

Brglez s to potezo tvega, da bodo Cerarju naklonjeni mediji znova razpredali o domnevni Brglezovi "izdaji" zaradi pripravljenosti da kandidira za predsednika DZ. Zelo verjetno je tudi, da bodo pritožbeni strankini organi potrdili dosedenje sklepe stranke, saj v tem primeru ni neodvisnega sodišča, pač pa je zelo očitno tožnik tudi sodnik. 

Po drugi strani pa odpira možnost, da javnost sliši njegove argumente in dejstva ter na tej podlagi spozna, da je bila njegova izključitev ne rezultat Brglezovih kršitev, pač pa oblastiželjnosti in nečimrnosti avtoritarnega voditelja Mira Cerarja. Ta se je očitno bal svojega najnevarnejšega konkurenta v stranki in ga nato z neverodostojnimi razlogi, s pomočjo sebi zvestih pristašev preprosto izključil iz stranke. In s tem stranko SMC razkril kot neko v Sloveniji povsem običajno, nepravno, nedemokratično in avtoritarno stranko.