REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bora je imel prav: »Washingtonski konjušarji« so se spravili na mrtvega pesnika, ki mu ne sežejo niti do podplatov!

Bora je imel prav: »Washingtonski konjušarji« so se spravili na mrtvega pesnika, ki mu ne sežejo niti do podplatov!Vir: Posnetek zaslona, X

Veliki srbski in jugoslovanski glasbenik in pesnik Bora Đorđević je že doma, v svojem Čačku. Danes bo pokopan. Toda skoraj desetletje je preživel tudi v Ljubljani, kjer je tudi umrl.

Tukaj je mirno živel v Šiški, se pogovarjal s sosedi, v Slovenijo pa ga je zanesla ljubezen.

Bora »Čorba«, kot so ga imenovali prijatelji, je v Sloveniji, tako je vsaj videti, znan le po tem, ker je ob pregretih čustvih ob razpadu nekdanje skupne nam SFRJ povedal nekaj ostrih na račun Slovenije in Slovencev.

In ves slovenski bulvarski tisk se že teden dni naslaja prav nad dejstvom, da je Bora, ki se je nekoč »norčeval« iz Slovencev, na koncu po pomoč zatekel k zdravnikom v ljubljanski UKC.

In čeprav se je Bora za svoje besede o Slovencih kot o »bečkih konjušarih« že pred leti opravičil, so to zgodbo ponavljali tudi ob njegovi smrti.

Vir: Posnetek zaslona

»Pisali smo, da je danes v Ljubljani umrla srbska legenda rock scene in tekstopisec Bora Đorđević, pevec skupine Riblja čorba, ki je imel tudi v Sloveniji mnogo oboževalcev.

Umrl je v 72. letu življenja. V ljubljanskem kliničnem centru se je zdravil zaradi hude pljučnice in poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni. Od velikega glasbenika se poslavljajo prijatelji in oboževalci.

'Danes zjutraj sem izvedel, da nas je zapustil Bora Đorđević, veliki pesnik, glasbenik in moj prijatelj. Bora je bil v zadnjem času večkrat v podobnih situacijah. Vedno mu je uspelo pobegniti, zdaj pa ne. Pustil je velik pečat v rock glasbi in poeziji, vsi ga bomo pogrešali. Sožalje družini in prijateljem,' je na družbenem omrežju facebook zapisal glasbenik Momčilo Bajagić - Bajaga, poroča Informer.rs,« so zapisale Slovenske novice.

Vir: Posnetek zaslona

In nato dodale: »Bora se je Slovencem opravičil, ker jih je imenoval dunajski konjarji.

'Velika je razlika. Ne smeš posploševati. Ne moreš žaliti celotnega naroda. To ni ne lepo ne kulturno,' je povedal v intervjuju pred leti za Muzika.hr. Zaradi njegovih stališč do Slovenije ga Franci Kek nikoli ni povabil na Rock Otočec. Dopisnik z Dela Peter Žerjavič je iz arhiva izbrskal, da je Bora večkrat smešil Slovenijo in je rekel, da bo nastopal pri nas le, če ga povabi Milan Kučan, so zapisali pri Slovenskih novicah,« so sklenili pri tem slovenskem časniku. Nekateri drugi so mu očitali »sporna« politična stališča.

Vir: Posnetek zaslona

Slovenskim novicam smo lahko hvaležni, ker nam je pokazala razliko med resnično veliko osebnostjo, legendo roka in »sitnimi dušami« kot bi rekel Bora, ki so ga upale kritizirati že v trenutku, ko se njegovo telo še ni ohladilo in se Bora več ni mogel braniti.

Prav zato se pogosto reče, da je o mrtvih potrebno govoriti le »vse dobro«, a za osebke kot so Franci Kek, Peter Žerjavić in podobni je to seveda španska vas.

Vir: Posnetek zaslona

Spravili so se na mrtvo legendo, izvlekli porumenele časopise, brskali po starih izjavah in poskusili Boro Čorbo oblatiti še po smrti.

A to jim ne bo uspelo. Kajti Bora Čorba je dokazal, da je tako velik, da je sposoben videti tudi lastno napako, ki jo je naredil z enim posplošenim stihom in se opravičiti in celo živeti med tistimi, ki jih je nekoč kritiziral.

Primitivci, ki mu to še vedno očitajo celo po smrti, pa so zgolj dokazali, da niso sposobni sprejeti opravičila, ker pač bolestno uživajo v opravljanju in lepljenju etiket.

Vir: Posnetek zaslona

Rock je uporniška glasba in da nekega rockerja zaradi njegovih »političnih« stališč ne povabiš na Rock Otočec je seveda v nasprotju s samo temeljno filozofijo rocka.

Kdor stori kaj takega in rockerja ne povabi, ker rockerje ocenjuje skozi (svoja, motna) politična očala in jih vabi na koncerte na podlagi politične »korektnosti«, ta je že sam po sebi izdal rock, glasbo in umetnost.

In kaj je bil sploh Borin glavni greh? To, da ni odobraval enostranske odcepitve Slovenije, ki je bila takrat in je še danes po mednarodnem pravu praviloma nezakonit akt?

To, da je obsojal ta korak enako kot ZDA, ki so zato Slovenijo priznale šele pol leta po razglasitvi neodvisnosti?

Ob tem mu slovenski mediji, na primer ljubljanski Dnevnik, ki so (po oceni Janše ne dovolj prepričljivo) podpirali slovenske teritorialce očitajo, ker je on podpiral srbske vojake v Republiki Srbski.

Vir: Posnetek zaslona

Zamerijo mu tudi, ker je bil proti uničenju tedanje države?

Zaradi provokativnih besedil se je skupina Riblja čorba znašla pod drobnogledom oblasti, vendar glasbenikov to ni ustavilo. Vstopnice so bile razgrabljene, kjerkoli se je Riblja čorba pojavila.

Večina je v Sloveniji na ta vprašanja seveda gledala in verjetno še gleda drugače, a da zato organizatorji koncertov kuhajo zamero do rockerjev je sevda res unikum in slovenski poden.

K temu je potrebno prišteti še to, da je bil Bora Đorđević, kot se za rockerja tudi spodobi, »politično nekorekten« tudi do mnogih, tudi vodilnih v Jugoslaviji in svoji Srbiji, a tega ne omenja nihče.

Đorđević se je rad dotikal aktualnih političnih tem, primer sta skladbi Tito je vaš in Al Kapone.

Zaradi provokativnih besedil se je skupina Riblja čorba znašla pod drobnogledom oblasti, vendar glasbenikov to ni ustavilo. Vstopnice so bile razgrabljene, kjerkoli se je Riblja čorba pojavila.

Na koncertu v Zagrebu so do smrti pohodili mladoletnico, mediji pa so tragedijo izkoristili za obračun s skupino in rock glasbo nasploh.

Zaradi stiha »za ideale ginu budale« v pesmi Na zapadu ništa novo so se srečali tudi z zahtevo po prepovedi plošče, pa tudi s prekinitvami in odpovedmi koncertov, ker da njihovo obnašanje ni v skladu s socialistično moralo.

Bora je z Ribljo čorbo izdal okoli 20 albumov, kot izredno ploden ustvarjalec pa je prispeval pesmi tudi za druge izvajalce, kot so Miki Jevremović, Maja Odžaklijevska, Bisera Veletanlić, Oliver Mandić, Generacija 5, Dejan Cukić, Legende...

 V času socializma so ga obtoževali tudi zaradi »žalitev jugoslovanskega delavskega razreda«, vendar so bile obtožbe kasneje ovržene.

Nihče se danes v Sloveniji, na primer, noče tudi spomniti, da je prepeval tudi zelo kritične stihe o »Baba Juli«, soprogi Slobodana Miloševića.

In to je počel v državi, ki jo je bombardirala največja vojaška zveza v zgodovini, kjer je prejšnji predsednik Ivan Stambolić končal pod kupom apna na Fruški gori, kjer so Slavka Ćuruvijo ubili v mračnem podhodu v Beogradu, predsednika vlade Zorana Đinđića pa pokončali z ostrostrelsko puško.

Bora Đorđević je Miloševićevo soprogo ozmerjal z Baba jula. Vir: Posnetek zaslona, X

A Bora je pel tudi proti oblastnikom, ki so imeli posredno ali neposredno na vesti vse to in še marsikaj več.

Ker je imel »jajca«, bil upornik, pisal stihe iz srca in si upal narediti tisto, kar je vedno najtežje – čistiti drek pred lastnim pragom.

Skratka, ker je delal to, česar večina slovenskih medijskih in glasbenih družbenopolitičnih delavcev ni sposobna narediti.

Poglejmo sedaj »dosežke« slovenske glasbene scene.

Tudi v Sloveniji smo imeli v zadnjih 30 letih nacionalizem, pa administrativno etnično čiščenje »izbrisanih«, nato pa propad vseh družbenih podsistemov ob ploskanju vsem neumnostim zveze NATO in njenim »širitvam«, »humanitarnim intervencijam« in vojnam.

In kje so junaki slovenske rock scene, ki so kaj kritičnega napisali ali spesnili o vsem tem? Največji domet slovenskih »umetnikov« je kovanje dobička iz avtorefleksij o »čefurjih« s katerimi stereotipe Slovencev o južnjakih le še poglabljajo.

Vir: Posnetek zaslona

Ostali »glasbeniki« pa medtem izdelujejo le osladna pop ali narodnozabavna besedila, in res nikoli družbeno angažirana, kot so bila Borina.

Laibach in haklkrojci so se zdeli dober štos v času socializma, ampak na tem debilizmu Laibach prodaja svoje umotvore še danes.

To velja celo za najboljše, kot sta Magnifico in Kreslin.

Če je Riblja Čorba eden od najbolj znanih bendov v Srbiji, potem je v Sloveniji eden najbolj znanih in prepoznavnih seveda Laibach.

Pa poglejmo, kaj so dosežki Laibacha. Je to morda njihov CD N.A.T.O.?

Težko. Ob tem, da so se še pred letom dni prilizovali ukrajinskim neonacistom, ker niso dovolj ostro obsodili »ruske agresije« in potem kljub svojemu klečeplazenju pred Ukrajinci niso dobili termina za koncert je njihov največji uspeh to, da že več kot tri desetletja koketirajo z neonacizmom.

Laibach in haklkrojci so se zdeli dober štos v času socializma, ampak na tem debilizmu Laibach prodaja svoje umotvore še danes.

Vir: Posnetek zaslona, X

Ne seveda zares in povsem na glas, a zmeraj dovolj, da ostajajo »provokativni.«

V Sloveniji ni benda, kritika ali umetnika, ki bi na Boro Čorbo lahko prvi vrgel kamen. Nobeden od njih mu namreč ne seže niti do podplatov. A kljub temu so se oglasili, še predno se je Bora ohladil...

Sicer pa njihov zadnji plakat o tem pove vse.

Skratka, v Sloveniji ni benda, kritika ali umetnika, ki bi na Boro Čorbo lahko prvi vrgel kamen.

Nobeden od njih mu namreč ne seže niti do podplatov.

Lahko bi bili le srečni, da je človek takšnega kova odločil, da zadnja leta svojega življenja preživi v Ljubljani in Sloveniji.

Za vse, kar je s svojimi stihi naučil številne generacije bi si tudi v Ljubljani zaslužil ulico ali trg.

Ampak ne, v Sloveniji bo dobil samo večne očitke zaradi »bečkih konjušarjev« - in to v trenutku, ko nam je vsem jasno, da je imel Bora še kako prav in da se slovenska, predvsem zunanja politka, res uklanja volji velikih in to ne samo na Dunaju, pač pa še veliko bolj v Bruslju in Washingtonu.

Vir: Posnetek zaslona, X

Bori se v resnici sploh ne bi bilo potrebno opravičiti, moral bi zgolj prirediti svojo pesem in jo prilagoditi novim časom, kajti Slovenci, preko svoje države seveda, te dni namreč res služimo in se udinjamo kakor »konjušari« - toda kot »washingtonski« in ne »dunajski.«

In njegove pesmi se bodo prepevale in igrale, tudi v Sloveniji, še dolgo, še leta zatem, ko bomo vsi že pozabili na časopise kot so Slovenske novice, ljubljanski Dnevnik in na tipe kot so Žerjavić, Kek in druge »sitne duše.«

O tem, kaj si je Bora Đorđević res želel, pa je vse povedal v svoji zadnji pesmi:

Meni stvarno nije dobro,

Bolestan sam skroz na skroz,

Biće da sam bostan obro,

Pripremite plavi voz.

Dani su mi odbrojani,

Životni mi prošo vek,

U bolnici u Ljubljani

Nemaju za mene lek.

Ne trošite džabe pare,

Nisam tol’ko važan lik,

Ukrstite dve gitare,

Nek to bude spomenik.

Konzilijum saopštenje

Objavljuje svaki dan,

Da upozna javno mnjenje,

Koliko sam bolestan.

Moje telo pošaljite

U Čačak, u Srbiju,

U Ljubljani ostavite

Srce, neka bude tu.

Ne trošite džabe pare,

Nisam tol’ko važan lik,

Ukrstite dve gitare,

Nek to bude spomenik.

Sloves Riblje čorbe: Venec, kakršnega si je želel Bora Đorđević. Vir: Posnetek zaslona, X
 

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke