REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prodane duše: Licemerje lahkovernih lakajev iz Laibacha

Prodane duše: Licemerje lahkovernih lakajev iz LaibachaLaibach: Obrtniki, ki ustrežejo vsakomur, če se jim to le splača. V denarju ali kako drugače... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Te dni smo lahko spremljali mučno opravičevanje skupine Laibach pred vesoljno in domačo javnostjo zaradi menda »spornih« izjav o karakterju vojne v Ukrajini.

Primer je podučen, ker nazorno kaže, kako daleč lahko pripelje čredna miselnost celo na prvi pogled »avtonomne« umetnike.

Ker so jih na družbenih omrežjih kritizirali zaradi premalo do Rusije sovražnih stališč so bili soočeni z odpovedjo koncerta v Kijevu. A kot so povedali v podcastu na N1, to ne pomeni, da v Ukrajino več ne gredo.

»Ni nujno. Mi zares puščamo vrata odprta, če bo kakšna možnost, da gremo v Ukrajino, bomo šli. Nikoli se stvari res ne zabetonirajo, čeprav tako mogoče zgleda.

Ne bomo se trudili, da bi šli tja ampak če se izkaže kakšna možnost, da gremo tja in izkažemo našo podporo ukrajinskemu narodu v teh časih, bomo to storili.

Kar se je zgodilo z Ukrajino gre za v bistvu serijo nesporazumov, in v nekem smislu razgretih glav. Če pa se te stvari lahko postavijo na svoje mesto sčasoma, saj pravim, mi smo pripravljeni, da naredimo to gesto, ki se nam zdi v teh časih in tem trenutku pač etična, ne bomo pa se silili,« je povedal predstavnik skupine Laibach Ivan Novak.

Nato je nesporazume z režimom v Kijevu opisal tako: »Ne bi radi govorili preko organizatorja, ampak mislimo, da je bil malce nedorasel situaciji. Mi smo se z njim pogovarjali tri mesece, predno smo se odločili, da gremo z informacijo o koncertu v javnost. Organizator je sestavil osnovno informacijo o koncertu, ki smo jo samo prevedli. Informacija, da gre za 'prvo tujo skupino', je zapisal organizator in menda ni bila točna, saj naj bi se vrstili neki koncerti, ki jih ne poznam, a to ni bistveno, nismo šli tja, da bi bili prvi.

Umetnik, ki zataji resnico in proda svoje prepričanje za prgišče zlatnikov ali zaradi ustrahovanja pa je lahko vse, le umetnik ne. Laibachovci so v tem primeru v svojo večno sramoto ponižno pokleknili pred ukronacisti.

Ko je informacija prišla v javnost pa so bile hude reakcije v zvezi z nekaterimi našimi stališči na socialnih omrežjih v zvezi z možnimi razlogi za to vojno v Ukrajini. Glavni razlog je seveda agresija Rusije, ki je vkorakala na ukrajinski teritorij in tako naprej, ampak seveda obstajajo tudi neki zgodovinski, geostrateški razlogi, ki pa so tudi zanimivi za razmislek.

Mi smo o tem seveda govorili, nakar je na socialnih omrežjih završalo, da nismo iskreni v svojih stališčih, da ne podpiramo zares Ukrajine, da smo proruski, kar seveda absolutno ni res in je zato organizator od nas zahteval dodatno izjavo, kjer bi se mi postavili absolutno na ukrajinsko stran, kar smo tudi storili. Spet smo njega prosili za tekst, ki bi bil primeren.

In to je tudi storil, dal nam je določen tekst. In ob tem rekel, da ga lahko tudi še po svoje oblikujemo in kaj dodamo. In to smo storili, zapisali smo, da čeprav imamo radi oziroma cenimo rusko umetnost in umetnike, Dostojevskega, Čajkovskega in tako naprej smo v primeru te vojne popolnoma in absolutno na strani Ukrajine. In to je bil spet problem, ker so v teh časih, to razumemo, Ukrajinci neracionalni in sovražijo vse, kar je rusko in to je tudi organizator v nekem smislu izpostavil, da smo storili napako, ker smo to omenjali in da smo si sami krivi, ker so reakcije bile, kakršne so bile, hude, hujše in čedalje bolj agresivne in se je zato zaradi varnosti odločil, da koncerta ne bo.«

Na kritiko novinarke, da je izjava, v kateri omenjajo »proxy vojno« napačna, ker »jemlje« del odgovornosti za agresijo agresorju je predstavnik Laibacha dejal, da se »strinja, da z naše strani (torej Laibacha) to morda ni bilo najbolj taktično,« da pa imajo »pravico do svojega mnenja.«

Potem je Ivan Novak še dodal, da so v Laibachu do svojih sklepov prišli na podlagi knjig in intervjujev Zbigniewa Brzezińskega, »ki je dobesedno zakuhal vojno v Afganistanu«.

Novak je ob tem poudaril, da v Ukrajini pač ne morejo pričakovati, da bodo »vsi misli enako« ter da oni, kot umetniki, ki so se želeli solidarizirati z ukrajinskim narodom ne bodo smeli misliti s svojo glavo.

Sveta preproščina! Zagrnimo ta prizor z zastorom usmiljenja!

No, žal je pred tem ta sramota pljusknila tudi preko meja Slovenije...

Tukaj lahko vidimo primer umetnikov, ki so v trenutku razsodnosti povedali nek drobec resnice (da v Ukrajini gre za ameriško »posredniško vojno«), potem pa so jih ukrajinski nacionalisti z verbalnimi napadi in žalitvami prisilili tako daleč, da so pohlevno ne enkrat, ampak celo dvakrat podpisovali nekakšne »izjave zvestobe« ukrajinskemu narodu.

O tem, da imajo pravico do »svojega mnenja« nam torej predavajo tipi, ki se imajo za umetnike, celo za nekakšne avtoritete, toda njihove izjave jim pišejo – ukrajinski šovinisti v Kijevu.

In za kaj? Zaradi koncerta? Zaradi zaslužka, ki naj bi šel v dobrodelne namene? Ali zaradi javnega mnenja, ki danes na podlagi površnih analiz vojne v Ukrajini pač obsoja vse, kar je ruskega?

Umetnik, ki je res avtonomen, bi se moral znati upreti takšnemu črednemu razmišljanju.

Če že o aktualno-političnih vprašanjih niso želeli biti tiho, bi lahko vsaj spregledali manipulacije lažnivih medijev in povedali resnico o vojni v Ukrajini.

Mnenje o karakterju vojne ni samo nekaj »zanimivega«, če ga imaš za resnico. Resnico braniš. V deželi slepih je enooki kralj. A Laibachovci so pokorno pristali na samozaslepitev.  

Toda ne.

Laibach, ki skozi svoje performanse karikirajo in hkrati izrabljajo »duh kolektivizma« so v tem primeru popolnoma pogoreli, dvignili belo zastavo pred ukrajinskimi šovinisti, se jim (tistim, ki so osem let terorizirali prebivalstvo v Donbasu!) klanjali kot »žrtvam« in s tem odstopili od tistega, kar so sami ocenili kot resnico –, da gre v tem primeru za ameriško, posredniško vojno.

To svojo izjavo so nato relativizirali, kot zgolj »zanimivo za razmislek.«

Ukrajince so celo opravičevali, češ da so samo sedaj, zaradi vojne, menda takšni, nerazsodni. Čeprav so tam večkrat nastopali in poznajo »njihov karakter«, kot so zapisali.

Če poznajo ta »karakter« potem bi lahko vedeli, da k temu »karakterju« sodi povzdigovanje neonacizma in divizije »Galicija«, privezovanje ljudi na stebre, uničevanje ruskih knjig, maltretiranje »vatnikov« in zatiranje ruske kulture – manjšinske kulture v Ukrajini.

In mnenje o karakterju vojne ni samo nekaj »zanimivega«, če ga imaš za resnico. Resnico braniš. V deželi slepih je enooki kralj. A Laibachovci so pokorno pristali na samozaslepitev.

In Laibach očitno ni na strani preganjane manjšine v Ukrajini.

Ne, Laibach, ki je produkt časov, ki so izvrgli tudi »Plakatno afero«, je svojo pot začel s koketiranjem s podobami, ki so marsikoga spominjale na slike iz Tretjega reicha, v Ukrajini pa je našel ugodno okolje za svoje komercialno naravnane nastope.

S to svojo ikonografijo in navdušenjem nad vsem, kar diši po sili in moči (ni slučajno, da se en njihov CD imenuje tudi NATO) je ta ekipa seveda zelo zanimiva za zakrknjene ukronaciste, ki doživljajo orgazme ob totalitaristični ikonografiji.

Da pa takšna umetniška ekipa nato požre lastne besede in se za koncert dobesedno proda, da dopusti, da ji njene besede v usta polagajo drugi, je moralni in umetniški padec brez primere.

Režim, ki je dobil na stotine milijonov evrov pomoči samo iz Slovenije, je nato vihal nos nad glasbeno skupino iz te iste države. Iste države, ki jo je pred tem prisilil, da sname zastavo pred lastnim veleposlaništvom, češ da je menda preveč podobna ruski.

To udinanje ukrajinski strani v konfliktu je šlo celo tako daleč, da je voditeljica podcasta Novaka po njegovi oceni, da za vojno »naj bi bil kriv Putin« strogo popravila, da »je kriv« (predsednik Rusije Vladimir Putin).

Ivan Novak pa je kot prvošolček besede TV-voditeljice - ponovil za njo.

Ker presumcije nedolžnosti pa v tem primeru za proameriško televizijo N1 seveda ni...

Ni problem samo to, da Laibachovci sedaj kot pokvarjena plošča ponavljajo propagandne, lažnive fraze o Ukrajini kot o žrtvi ruske agresije in s tem dejansko zamegljujejo prave vzroke vojne.

Še huje je, da se teh vzrokov očitno zavedajo, da pa so resnico pod pritiskom javnega mnenja, predvsem v Ukrajini ali preprosto zaradi ustrahovanja - pripravljeni zatajiti. In jih tega niti ni sram, ampak o tem javno razlagajo po medijih.

Ali gre še nižje?

Kulturo in umetnost družbe je civilizacijsko mogoče razumeti tudi kot barometer njenega razvoja in kakovosti njene državnosti.

Konfucij, ki je glasbo videl kot najplemenitejšo od vseh umetnosti, je dejal: »Če bi želeli vedeti, ali je kraljestvo dobro urejeno, če je njegova morala dobra ali slaba, bo kakovost njegove glasbe pokazala odgovor.«

Umetnost - v svojih najbolj resničnih in najplemenitejših oblikah - je vedno grožnja despotskim silam, ker predstavlja svobodo duha in neodvisnost misli.

Med Tretjim rajhom so se nacisti ukvarjali s preklicom kulture in s cenzuriranjem različnih oblik glasbe, literature, filmov, gledaliških iger, ki so veljale za »žalitev občutkov nemškega naroda« in ki so jih obsodili kot »Entertete Kunst« (degenerarirano umetnost). Namesto tega so promovirali dela, ki so povzdignila vrednosti krvi in zemlje, rasne čistosti, militarizma in poslušnosti.

Z napredovanjem neoliberalne ideologije se je kultura zmanjšala na trivialno zabavo, predmet porabe, motenje in orodje, ki se uporablja za pranje možganov in propagando. Odličen primer tega je neumorna in obupna umestitev predsednika Ukrajine Vladimirja Zelenskega v vse mogoče kulturne prireditve.

In namesto da bi Laibach ostal umetniški branik svobode, se temu - udinja. Opravičujejo se zaradi svojih domnevnih žalitev ukrajinskega naroda, ki to niso in klanjajo uničevalcem Evrope.

Umetnik, ki zataji resnico in proda svoje prepričanje za prgišče zlatnikov ali zaradi ustrahovanja pa je lahko vse, le umetnik ne.

Laibachovci so v tem primeru v svojo večno sramoto ponižno pokleknili pred ukronacisti.

Njihovo dejanje ob zadnjem zapletu z odpovedanim koncertom v Kijevu zato ni bilo moralno, pač pa oralno.

To niso več umetniki, ampak obrtniki, ki ustrežejo vsakomur, če se jim to le splača. V denarju ali kako drugače...

Njihovo dejanje ob zadnjem zapletu z odpovedanim koncertom v Kijevu zato ni bilo moralno, pač pa oralno.

Morda bodo na limance ulovili še kakšnega nevedneža, a po tem polomu jih lahko slavijo samo še licemerni lizuni z Zahoda.

Vendar pa ta zgodba veliko pove tudi o Ukrajini.

Kajti Laibach je imel koncert v Severni Koreji - v Ukrajini pa ne.

In v Severni Koreji se jim ni bilo potrebno zaklinjati Velikemu Vodji, iz Ukrajine pa so jim v usta polagali izjave zvestobe.

To lepo kaže tudi, koga Evropska unija podpira.

Režim, ki je slabši od severnokorejskega.

Režim, ki je dobil na stotine milijonov evrov pomoči samo iz Slovenije, nato pa je vihal nos nad glasbeno skupino iz te iste države.

Iste države, ki jo je pred tem prisilil, da sname zastavo pred lastnim veleposlaništvom, češ da je menda preveč podobna ruski!

In če tako pohlevno in klečeplazno pred ukronacisti ravna država, potem seveda niti ne preseneča, da podobne prostracije izvajajo tudi njeni t. i. vodilni umetniki.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke